Integrirano varstvo vinske trte

     V letošnjem biltenu bom namenil pozornost integriranemu varstvu vinogradov in bolezni, ki je v zadnjem času zelo aktualna, to je kap vinske trte.

Integrirano varstvo vinogradov

     Tudi pri vinski trti se podobno kot pri sadnih vrstah vedno bolj omenja in poudarja potreba po integriranem varstvu vinogradov. V ta namen so že v pripravi navodila za integrirano varstvo. Pri integriranem ali okolju prijaznem vinogradništvu je cilj obdržati zdravo vinsko trto z okolju prijaznimi ukrepi: izbira ustrezne lege in rastišča, izbira ustrezne podlage in klonov, previdnost pri gnojenju (posebej z dušikom), trganje listja z območja grozdja za dosego dobre prezračenosti in šele ob resnični potrebi uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin.

     V integriranem varstvu upraba kemičnih sredstev ni prepovedana, vendar so kriteriji pri njihovi izbiri zelo strogi. Izbrana so taka sredstva, ki imajo čimanj neželenih stranskih učinkov na koristne vrste organizmov, predvsem na naravne sovražnike škodljivcev vinske trte. Pri glivičnih boleznih je potrebno paziti na izbiro fungicidov in njihovo uporabo, tako, da upoštevamo napotke prognostične službe in da zmanjšamo število škropljenj na najmanjšo možno mero.

Kap vinske trte

     Bolezen, ki jo povzroča vrsta gliv med katerimi je največkrat omenjena gliva Phellinus ignarius, je dokaj močno prisotna tudi v vinogradih Slovenske Istre. Najbolj sta bolezni izpostavljeni bujni sorti predvsem refošk, nekaj manj malvazija in sicer v starejših, dobro oskrbovanih vinogradih. Po ocenah je v vinogradih Vinakoper, starosti 18-20 let, prizadetih od 10 do 20% trt. Bolezenski znaki se lahko pojavijo v akutni (klasična kap) ali kronični obliki (trs boleha več let). Gliva se naseli v prevodni sistem in kasneje povzroči odmiranje dela debla vinske trte. Najpogosteje se bolezen prenaša preko ran, povzročenih pri rezi ali drugih vzrokov (pozeba, toča ...).
Žal smo pri preprečevanju bolezni največkrat nemočni. V Franciji in Španiji v času mirovanja škropijo trte z natrijevim arzenitom, ki je pri nas že dolgo prepovedan. Upravičeno, saj je zelo strupen, dolgo obstojen in tudi karcinogen. V boju proti bolezni nam tako ostanejo le preventivni ukrepi.

Za zmanjševanje možnosti okužbe z boleznijo je potrebno:

• sprotno odstranjujemo odmrle ali z boleznijo močno okužene trse
  
• ostanke rezi obvezno odnašamo iz vinogradov in jih uničujemo s sežiganjem
  
• trse s simptomi bolezni obvezno označimo in jih režemo posebej, da ne prenašamo bolezni na zdrave trse
  
• med rezjo večkrat razkužimo orodje zaradi možnosti "maskiranja" simptomov na navidezno zdravih trtah
  
• razkuževanje ran nastalih pri rezi, najbolje s fungicidnimi pastami
  
• leseno oporo, ki je lahko vir okužbe nadomestimo z železno-betonsko oporo (priporočilo iz sosednje Italije)

Naštejmo še dejavnike, ki so pomembni za pojav bolezni:

• ostra in prezgodnja rez s katero povzročamo velike rane
  
• občutljivost določenih sort (v koprskem vinorodnem okolišu predvsem refošk in malvazija)
  
• velika obremenitev trsov
  
• bujnost trsov
  
• vodni stres
  
• prenos bolezni z rezjo

     Žal enostavne ali bolje rečeno čudežne rešitve v boju proti kapi vinske trte ni, z njo bomo morali živeti, rešitve pa je potrebno poiskati med zgoraj omenjenimi ukrepi za zmanjševanje okužb in upoštevanjem dejavnikov pomembnih za pojav bolezni.