Vinogradnik s svojimi ukrepi lahko odlično vpliva na vse tri prej omenjene možnosti. Najbolj lahko vpliva na kakovost grozdja. Tudi na stroške predelave delno vpliva z izbiro najbolj gospodarnih oblik dela in sredstev. Pocenitev pridelave je možna če do meje, ko z zmanjšanimi ukrepi ne ogrozimo rast in rodnost trsov. Najlažja možnost zmanjšanja stroškov po enoti pridelka (na kg grozdja) je z večjimi pridelki. Vendar vsem je znano, da sta si količina in kakovost pridelka v nasprotju, zato moramo količino iskati raje v večji gostoti sajenja in ne v veji obremenitvi trsov. Tudi glede na ponudbe vin mora vinogradnik in kletar nekoliko pobrskati po spominu, da najde kaj zanimivega iz preteklosti, ki je značilno za območje, kraj in ali celo kmetijo. Te zanimivosti so običajno redke in drage vendar delujejo kot svetilnik k ostali naši ponudbi.
Kaj je kakovostno grozdje? Grozdje mora biti dozorelo in nepoškodovano. Dozorelost smo do sedaj ocenjevali le glede količine sladkorja v moštu, kar ostaja še vedno kot najpomembnejša sestavina mošta, saj se ob povečanju grozdnega sladkorja povečujejo tudi druge za kakovost pomembne snovi. Skupne kisline v moštu pa dajo vinu skladnosti in svežino, ki je danes pri večini pivcev iskana.
Za kakovost grozdja smo ponovno spoznali vpliv količine grozdja na trsu. Z manjšim pridelkom trsi dajo grozdje z bolj izrazitimi sortnimi značilnostmi za bolj polno visoko kakovostno vino.
Grozdje nam lahko poškodujejo naravne nezgode (toča, suša burja), kjer ima vinogradnik za preprečevanje škode tudi nekaj možnosti. še več možnosti ima za preprečevanje pojava sive grozdne gnilobe z raznimi ukrepi. Prav tako je mogoče omejiti tudi sušenje grozdne pecljevine zaradi pomanjkanja magnezija.