Proizvodnja vina se začne s trgatvijo grozdja, ki je navadno ročna, ponekod pa tudi že strojna. Obrano grozdje prepeljejo v vinske kleti ali zidanice , kjer ga najprej zmastijo v gosto maso, ki jo imenujemo drozga. Velke vinske kleti imajo posebne stroje drozgalnike, ki hkrati grozdje tudi razpecljajo. To je zelo pomembno, ker vsebujejo peclji vrsto neprijetnih snovi, ki bi se sicer izlužile v mošt in poslabšala kvaliteto vina. Pri drozganju mošta že odteka del mošta, ki ga imenujemo samotok. Drozgo nato stikajo v stiskalnicah, da ločijo sok od trdnih delov grozdja. Mošt, ki na ta način odteka, imenujemo prešnik, ostanke pa tropine. Prešnik dodamo samotoku, da dobimo čim enotnejši mošt; samotok je namreč nekoliko boljši od prešnika.
Priprava mošta za bela vina. Pri pridobivanju belih vin velja pravilo: počasi trgati in hitro stiskati. Zaradi tega v enem dnevu ne smemo natrgati več grozdja, kot ga moremo isti dan predelati. Če grozdje stoji potrgano dalj časa, se navzame mošt iz jagodnih kožic tanina in barve.
Priprava mošta za rdeča vina. Rdeča vina morajo biti rdeče barve. Barvila vsebujejo kožico grozdnih jagod, iz kater jo moramo izlužiti. Pri starejšem postopku so pustili drozgo nekaj dni stati, da je začela alkoholno vreti. Nastali alkohol in toplota sta izlužila barvila iz jagodnih kožic, obenem pa tudi trpke snovi, ki so v prevelikih količinah poslabšale kvaliteto vina. Vinske kleti uporabljajo posebne stroje, imenovane vinifikatorje, v katerih z mešanjem, včasih pa z mešanjem in blagim segrevanjem že v nekaj urah izlužijo barvila iz kožic in s tem le manjše količine trpkih snovi.
Priprava
rdečkastih vin. Rdečkasta vina lahko pripravimo iz rdečih sort grozdja,
tako da drozgo takoj stisnemo in jo pustimo samo toliko časa, da ne začne vreti.
Na ta način delajo ružico.
Rdečkasta vina lahko delamo iz belih in rdečih sort grozdja, ki jih skupaj potrgamo
in in skupaj predelamo. Tako delamo npr. cviček. Lahko pa naredimo posebej belo
vino in posebej rdeče vino in nato pripravimo rdečkasto vino z rezanjem rdečega
in belega vina v določenem razmerju.
Alkoholno vrenje mošta poteka spočetka zelo živahno in traja približnoa 1-3 tedne. V začetku je vrenje burno. Čim boj pa se manjša količina sladkorja, tem slabotnejše postaja vrenje. Tiho vrenje lahko traja do pomladi. Po končanem vrenju se vino čisti. Na dno soda se sesedejo odmrle glive kvasovke, delci grozdja, beljakovine, razne nečistoče in vinski kamen. To usedlino imenujemo droži.
Sedaj pretočimo vino v druge sode in že ga lahko uporabljamo kot mlado vino. To mlado vino pa še ni kemično stabilno. Ni še popolnoma čisto in na zraku rado postane motno, ima okus po prostih organskih kislinah, je rezno zaradi velikih količin ogljikovega dioksida in še nima sortnih značilnosti. To vino mora določeno dobo odležati v hrastovih sodih, da se v njem izvršijo fizikalni, biokemijski in kemijski procesi in se na ta način vino kemično ustali, tj. stabilizira. Vzporedno s spremembami kemičnega sestava pa se v vinu spremenijo tudi organoleptične lastnosti. Vino postane bolj pitno in harmonično, kvalitetna vina dobijo svojo cenjeno cvetico in prijeten okus. Takšne spremembe, pri katerih se zboljšajo organoleptične lastnosti vina, imenujemo zorenje ali staranje vina.
Nekatera vina potrebujejo zelo dolgo dobo zorenja, da dosežejo najboljšo kvaliteto, nekatera vina pa so pitna le prvo leto, potem pa njihova kvaliteta hitro upada. Na stabilizacijo vina lahko vplivamo z enološkimi postopki, kot so dolivanje vina, pretakanje vina, bistrenje, filtriranje, hlajenje idr.
Ko je vino kemično stabilno, ga ustekleničimo. Vino polnimo v steklenice z namenom, da mu ohranimo originalnost in da doseže z zorenjem v steklenici najboljšo kakovost. Visokokvalitetna vina dobijo šele v steklenici svojo najfinejšo cvetico. Vina manjkvalitetnih sort z zorenjem ne dobijo cvetice, zgubljajo pa svojo svežino, zato jih kmalu polnijo v steklenice. Velike vinske kleti si prizadevajo, da gredo v novo trgatev s čim manjšimi zalogami vina. To je tudi vplivalo na spremembo okusa potrošnikov, ki večinoma zahtevajo bolj sveža vina.
Poleg naravnega vina poznamo še: