Tisočletja nazaj je prazgodovinski človek preseljeval po Zemlji in iskal primerno območje z za naselitev. Prispel je tudi prek azijskega polotoka v Novi svet - Ameriko. Prek Sibirije je prispel do Aljaske, nato prek severne Amerike do skrajnega juga južnoameriškega polotoka, Ognjene zemlje. Na tej poti so se v osrednji Ameriki razvila tri ločena kulturna območja.Prebivalci teh območij so bili so bili Azteki, Maji in Inki.
Ko so se Španci izkrcali v stari Mehiki, jih je navdala z začudenjem visoka stopanja družbene organizacije, ki so jo dosegli eni izmet teh treh ljudstev - poganski Astezi. Po svojem cesarjem Moctezumo so imeli Ateki dobro urejeno gospodarstvo, vladajoč razred, ki se je opiral tako na spodobnost kot na izvor, sistem sodišč prve in druge stopnje in močan moralni zakonik, ki je čez vse ščitil družino in skupnost.
Preden so kolonizatorji uničili stare običaje, so na srečo ustvarili na ducate rokopisov, v katerih so opisali astežko družbo. eden najboljših je kodeks Mendoze, naročen leta 154 po podkralju Antoniu de Mendozi, da bi dobil Karel V. poročilo v podobah o novih podložnikih Njegovega Veličanstva. Podobe je narisal azteški umetnik, besedilo pa napisal španski duhovnik; oboje ponazarja življenje ljudi in ohranja njihove navade.
V enem izmed teh ohranjenih opisov azteške družbe obsega prikaz radosti Aztekov in visoke kazni, ki so jih morali plačali zanje. Na primer če so otroci tako ali drugače 'radostno' zavili na kriva pota, so jih smeli starši kaznovati z dimom, jih zbadati s trni ali jih pustiti vso noč na prostem, da so prespali v blatni mlaki.
Tovrstno kaznovanje se za naše pojme zdi grozljivo, a kazni so se samo ostrile s starostjo grešnika. tatove, pijance in prešuštnike so usmrtili - navadne ljudi javno, plemiče na samem. Tako je vladal red.
