Sajenje trsnih cepljenk

Trsne cepljenke lahko zasajamo na različne načine. Poleg klasičnega načina, ko za vsako trsno cepljenko skopljemo svojo jamo, lahko sadimo trsne cepljenke v brazdo, lahko delamo jame s svedrom ali z vodnim curkom. Še hitrejši načini sajenja so s klinom, posebnim riperjem ali pa s strojem za sajenje trsnih cepljenk.

Za vse načine sajenja pa velja nekaj osnovnih pravil:

1. Pred sajenjem moramo zemljišče dobro pripraviti.To pomeni, da je potrebno teren poravnati in zemljo globoko prekopati ali prerigolati do globine 70 do100 cm. Obenem zemljišče še založno pognojimo z mineralnimi in organskimi gnojili. Poskrbet moramo, da bodo gnojila enakomerno razporejena po celotni površini in globini.
   
2. Trsnim cepljenkam prikrajšamo korenine na dolžino pesti in obenem pregledamo, če so korenine na odrezanem mestu svetle in sveže.Če so korenine črne in slabe in če ugotovimo, da cepljeno mesto ni čvrsto zraščeno, take trsne cepljenke že pred sajenjem izločimo.
   
3. Pred sajenjem trsne cepljenke namakamo dan ali dve v vodi. Dobro namočene trsne cepljenke začnejo po sajenju hitreje rasti.
   
4. Ko sadimo trsne cepljenke jih postopoma prinašamo v vinograd, da se na soncu in vetru ne izsušijo.
   
5. Neposredno pred sajenjem pomakamo korenine trsnih cepljenk v mešanico vode, zemlje ali ilovice in kravjeka. Mešanica se oprime korenin in stik med zemljo in koreninami je boljši in rast hitrejša.
   
6. Ob sajenju pazimo, da se korenine trsnih cepljenk ne zavihajo navzgor in prav je, da korenine zasujemo z rahlo, dobro zemljo. Ob sajenju ni potrebno dodajati mineralnih gnojil. Če pred sajenjem nismo gnojili z organskimi gnojili je to potrebno ob sajenju. Organskih gnojil ne moremo nadomestiti z mineralnimi, saj vsebujejo hranila in izboljšujejo lastnosti tal. Organskih gnojil je veliko vrst, paziti pa moramo da jih ne dodajamo neposredno na korenine. Če ob sajenju uporabljamo šoto, jo moramo predhodno dobro namočiti.
   
7. Če so stene sadilne jame zbite in trde ali če smo že predčasno naredili brazdo, ki se je zasušila in zaskorjila, moramo pred sajenjem stene jame ali brazde prerahljati, da bodo korenine vinske trte lahko nemoteno rastle in se širile in ne bodo omejene z velikostjo sadilne jame.
   
8. Posebej moramo paziti, da ne sadimo trsnih cepljenk pregloboko. Cepljeno mesto naj bo od 5 - 10 cm nad površino tal. Še posebej to velja na težjih, hladnih in vlažnih tleh, kjer pregloboko sajene trsne cepljenke počasi začnejo z rastjo in se korenine slabo razvijajo. Ker so trsne cepljenke parafinirane, zasipanje cele trsne cepljenke ni več potrebno. Dobro je, da zemljo okrog posajenih trsnih cepljenk potlačimo in po potrebi cepljenko še poravnamo.Po sajenju vseko trsno cepljenko zalijemo s približno 4 litri vode.

Vsakega vinogradnika bi morala pri napravi novega vinograda in ob sajenju trsnih cepljenk stalno spremljati misel, da sadi vinsko trto za dolgo dobo. Tehten izbor sort in čas porabljen za dobro pripravo zemlje in za skrbno sajenje nikakor ni izgubljen. Rast in razvoj trsa v prvih letih sta odločilna za celo življensko dobo vinske trte. Korenine vinske trte pospešeno rastejo in se širijo v globino le v prvih letih in zagotoviti je treba njihovo rast, da bodo lahko oskrbovale celo rastlino z vodo in hranilnimi snovmi. Dobra rast poganjkov in listov pa omogoča nastajanje organskih snovi, ki se skladiščijo v koreninah, starem lesu in v kasnejših letih v grozdju. Bujna in močna rast v prvih letih pa ne sme nikogar zapeljati, da bi trs prezgodaj obremenil. Mlado trto moramo postopoma pripravit in vzgojit, da bo močna in da bo dolga leta redno dajala kakovostno grozdje. Še vedno velja, da če bo vinogradnik skrbno in z vso nežnostjo gojil trto, mu bo ves trud povrnjen.