S Spodnjih Škofijah smo obiskali družino Agapito; Ivana, Marijo in njune tri otroke. Ivan in Marija preživljata družino izključno s kmetijstvom že več let. Pred leti sta najela okoli 9 ha kmetijskih površin, lastne zemlje nista imela, in se tako odločila, da bosta "čista kooperanta", kar pomeni, da jim je kmetijstvo osnovni vir dohodka. Danes obdelujeta 3 ha vinograda, nasad oljk, na 5 ha pa pridelujeta zelenjavo.
O pridelku sta Ivan in Marija povedala naslednje:
"Vinograd, v njem je zasajena le trta refošk, nam letno daje 3 do 4 vagone
grozdja. Grozdje oddamo v celoti v klet TOZD Vinakoper. Letos nastavek v vinogradu
kaže dobro. Upamo, da nam vreme ne bo zagodilo. Nasad oljk nam daje le manjši
pridelek, po drevesu le do 15 kg oliv. Veliko dreves nam je pozeblo. Letno pridelamo
veliko paradižnika. Letos smo zasadili 17.000 sadik, od tega 9.000 sadik z oporo,
8.000 sadik brez opore. Na dveh ha zemlje pridelujemo ohrovt, cvetačo, zelje,
tudi pšenico. Tu gre z proces kolobarjenja. Letos smo posadili 2.000 sadik jagod,
napeljali namakalno napravo kap po kap ter jih pokrili s plastično folijo. Kljub
zaščiti, z jagodami nismo imeli sreče. Srne so naljon raztrgale in sadike uničile.
Pristojna lovska družina se naši prijavi ni odzvala. Vse kažem da bo 14 milijonov
din, investiranih v sadike jagod (brez namakanja in najlona), šlo po gobe. Imamo
tudi plastenjak (8mx25m) za gojenje sadik, ki ga moramo opremiti tako, da bo
v njem možno zračenje. Postavili smo ga z lastni sredstvi, s kreditom TOK pa
ga bomo dodatno opremili. S kreditom smo zgradili lopo za shranjevanje kmetijskih
strojev. S pomočjo sva z ženo nabavila številne stroje, v lopi pa je tudi nekaj
takih, ki so last vinogradniške skupnosti, kateri pripadava."
In kaj sta menila o odnosu med kmetom in TOK Agraria?
"Če primerjamo odnos kooperacije do kmeta ali obratno v obdobju 10-ih let,
ugotovimo, da so današnji problemi, ki se v odnosu pojavljajo, težji. Pred leti
smo kooperanti imeli težave z nabavljanjem kmetijskih strojev, danes, ko imamo
stroje pod streho, se srečujemo z drugimi problemi. Večina teh izvira iz draginje.
Cene sadik, gnojila, škropiv so visoke in niso v sorazmerju s ceno proizvoda.
Leta 1985, ko je kg gnojila stal 40 din, je kooperant prejel za kg ohrovta 70
din, letos stane kg gnojila 140 din, odkupna cena ohrovta pa je vedno ista,
t.j. 70 din.
Nepravilnosti se pojavljajo tudi v odnosu kooperacija - kooperanti oziroma polkoopearanti.
Polkooperant ni v celoti od dohodka iz kmetijstva, zato se določil kooperantske
pogodbe pogosto ne drži. V večini primerov polkmet v TOK le pridelek, ki ga
trg ne sprejeme več in tako tvega prekinitev pogodbe. Kooperant ki mu je kmetijstvo
osnovni vir dohodka, si tega ne sme dovoliti.
Delo kmeta je izredno nehvaležno. Kljub trdem delu, visokim stroškom in velikokrat 16-urnim delavniku. je dohodek kmeta, če ga primerjamo z delavčevim 8-urnem delavniku, majhen. Če bi letni dohodek dohodek razdelili na mesece, bi z ženo mesečno prejema okoli 200.000 din.