Položaj vinogradništva in vinarstva leta 1987

     Leto 1986 je vinogradnikom in vinarjem dalo malo upanje za boljšo bodočnost, saj je zabeležilo boljše poslovanje, čeprav splošna gospodarska situacija onemogoča položaj kmetijstva, normalno ustvarjanje dohodka in osebnih dohodkov v tej dejavnosti. Ta težka gospodarska situacija se čuti najbolj v letošnjem letu, saj je vinogradništvo na repu vseh gospodarskih dejavnosti, kar je razvidno iz rezultatov poslovanja prvega trimesečja 1987, ko je bila ta dejavnost v izgubi. Kriza v vinogradništvu in vinarstvu se čuti že od leta 1982. V vseh teh letih se je premalo ukrepalo, da se ne bi ta kira nadaljevala. Na srečo se je vinograde obnovilo v zadnjih dveh letih po planu obnove, seveda to ne velja za koprski vinogradni okoliš, predvsem ne za kooperacijo. Izgleda, da so vinogradniki v drugih rajonih pogumnejši kljub neugodnim kreditom. Uporabili so seveda denar, ki se zbira na stabilizacijskem skladu od prodanega litra vina, sredstev pozebe in seveda kredite HKS in bank.

Naj navedemo nekatere misli, ki so vplivale in vplivajo na sedanji položaj vinogradništva.

• Kljub ugotovitvi, da je vino predrago, so cene vseh reprometerialo in ostalih stroškov hitreje naraščale kot cena vin. Hitreje je narasla tudi akontacijska cena grozdja.
• Ne moremo mimo obresti, ki seveda najbolj negativno vplivajo na stanje vinogradništva in vinarstva. Dejstvo je, da je obračanje kapitala v vinogradništvu prepočasno, oziroma enkrat letno, seveda ta kapital se samo prenese na zalogo v klet, katera je spet obremenjena z obrestmi od prodaje vina. Prihaja celo do tega, da so pri vinih, ki se slabo prodajajo oziroma ležijo veto dni v kleti, obresti večje kot vrednost vina.
• Razmerje med trgovino se ni spremenilo, rok plačila ostaja 45 dni, kar je zelo neugodno za proizvodnjo. Konkurenca z juga ima ta rok plačila daljši.
• Prodaja rdečih vin je še vedno slaba, to pa seveda najbolj vpliva na kleti, ki so proizvajalke rdečih vin.
• Od leta 1983 je začela na splošno padati prodaja vin iz leta v leto, to se najbolj čuti v letošnjem letu. Verjetno je na račun vina potrošnja drugih pijač naraščala, kot na primer piva, delno tudi sokov.
• Veliko južnih vin na slovenskem tržišču z nizkimi cenami konkurira našim vinom. To je povedano s kupno močjo, saj se marsikdo odloči za cenejše vino. V celoletni strukturi prodaje se proda dve tretjini namiznih vin, 31% kakovostnih in šele 4% vrhunskih vin. Po tem lahko vidimo, katera vina potrošnik troši. Razmerje prodaje med belimi in rdečimi je 51% proti 49%, kar je zelo neugodno predvsem za našo klet.
• Še vedno se proda polovico jugoslovanske proizvodnje v obliki odprtega vina oziroma brez nobene kontrole. Ta vina kvarijo kvaliteto in sliko celotnega vinarstva v Jugoslaviji.

     Proizvajalci lahko vplivamo na strokovno rešitev, ki izboljša ekonomiko proizvodnje, na vse ostale faktorje nimamo direktnega vpliva. Seveda, če hočemo ta položaj vinogradništva in vinarstva rešiti moramo hitro ukrepati na vseh področjih.

Naj navedemo nekaj ukrepov, katere moramo hitro izvajati:

• Vse odgovorne dejavnike moremo opozoriti, v kakšni situaciji se trenutno nahaja vinogradništvo in vinarstvo, da ne bi prišli na konec leta v tako situacijo, ki bi spravila vinogradništvo v propadanje.
• Poudariti moramo, daje vinogradništvo tudi sestavni del kmetijstva, od katerega se preživlja precejšen del prebivalstva.
• Trenutna kreditna politika je za to panogo nevzdržna oziroma usodna, zato je nujno potrebno doseči obrestno mero za obnovo in za kreditiranje zalog v proizvodnji in v kleti.
• Pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije moramo dobiti sredstva za melioracije površin pred obnovo drugačno obrestno mero za obnovo tudi za vinogradništvo, saj so melioracije in agromelioracije zemljišč v celotnem kmetijstvu nujno potrebne kot vse infrastrukture v ostalem gospodarstvu.
• Cena vinu mora dohitevati ostale stroške, in cene za potrebne reprodciske materiale.
• Obnovo vinogradov moramo nadaljevati predvsem z deficitarnimi sortami in sortami, ki imajo prednost predvsem v izvozu.
• Ne smemo zanemariti kvaliteto, katera je danes odločilnega pomena na tržišču. Pri tem je treba zaostriti kontrolo nad prodajo odprtih vin, predvsem v lokalih, kjer se prodajajo zelo nekvalitetna vina.
• Nujno je potrebno sprostiti zakon o reklamiranju, kateri prepoveduje reklamo vin. Za večjo prodajo je potrebna reklama v smislu vino kot hrana, predvsem to velja za zunanje tržišče.
• Tudi marketing, oziroma prodajna služba mora uvesti nekatere nove posege na področju prodaje, kar bi pospešilo prodajo slovenskega vina, oziroma da ne bi prodaja iz leto v leto padla, ampak nasprotno.
• Ker smo nekaj mesecev pred trgatvijo, je že potreben dogovor, kako se bo letos odkupovalo grozdje in seveda plačilo tega grozdja.
• Pospeševalna služba je dolžna pridobiti čim več vinogradnikov v družbeno organizirano proizvodnjo in s tem bi tudi zmanjšali prodajo odprtih vin. Trenutno je v boljšem položaju neorganiziran vinogradnik, ki vino ali grozdje prosto prodaja in ta družba od tega nima nič. Družbeno-organiziran kmet ima vse potrebne prispevke in dajatve za 8 do 10 krat večje od neorganiziranega. Pri reševanju tega problema mora pomagati širša družbenopolitična skupnost.

     Na vse navedene ukrepe je potrebno hitro delovati za izboljšanje stanja vinogradništva in vinarstva. V nasprotnem primeru bomo zašli v težav, katere bo zelo težko rešiti.