Površine pod vinogradi se v slovenski Istri zmanjšujejo že precej časa. Obnove, ki bi nadomeščala iztrošene vinograde ni že preko deset let. Ta dejstva so znan , o njih smo govorili pred leti v Marezigah. vendar je dejstvo tudi to, da v Sloveniji skupne površine pod vinogradi ne upajo, na nekaterih območjih, tudi na Primorskem, pa celo naraščajo. Kje se tedaj razlogi, da vinogradništvo v slovenski Isti nazaduje? V svojem prispevku bom razmišlja le enem segmentu tega sicer kompleksnega vprašanja in sicer o ekonomiki pridelave grozdja v vino v kmečkih kleteh na območju slovenske Istre.
Odkupne cene grozdja v mnogih primerih ne pokrijejo stroškov pridelave. Vinogradniki zato iščejo možnosti zaslužka s prodajo grozdja drugim kupcem in predvsem z lastno predelavo grozdja v vino. Razlika med odkupno in prodajno ceno vina pri kmetu je občutna. Vprašanje pa je, če je zadostna, glede proizvodnji vina. V modelnih izračunih skušam ovrednotiti stroške pridelave grozdja in kmečkega vina na trgu.
Ob spremenljivih stroškov, ki nastopajo v pridelavi grozdja, so najpomembnejši stroški zaščitnih sredstev, stroški uporabe mehanizacije, stroški najete delovne sile ter zavarovanja pridelka. Od stalnih stroškov je zelo pomena tudi amortizacija nasada. Pri proizvodnji vina so najpomembnejši spremenljivi stroki davek na prodajo vina ter stroški enoloških pripravkov. Pomemben, a težje opredeljiv j strošek amortizacije kleti in vinske posode. V celotnem proizvodnem ciklusu grozdja in vina pa je najpomembnejši strošek kletarske opreme - prav o tem strošku pa običajno kaj malo razmišljamo.
Rezultati izračunov kažejo, da je o upoštevanju vseh stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji vina, vključno z amortizacijo opreme, objektov in mehanizacije ter plačilu davščin, pogosto vprašljiva tudi ekonomičnost proizvodnje vina v kmečkih kleteh.
Ena od možnosti za povečanje zaslužka je tudi stekleničenje vina, s katerim pa se v sojem prispevku nisem podrobneje ukvarjal. Ocenjujem namreč, da je zaradi strokovne in tehnološke zahtevnosti te proizvodnje ter zahtevnosti trženja ta možnost v naših razmerah realna le za manjše število zasebnih kletarjev.
Kakšne so tedaj realne možnosti za izboljšanje ekonomičnosti v zasebnem vinogradništvu in kletarstvu slovenske Istre? Poleg odkupnih cen grozdja in prodajnih cen kmečkega vina., kar pa sodi že v drugo zgodbo, pravzaprav le zmanjšanje proizvodnih stroškov.