Slovenska Istra od Debelega rtiča do Dragonje je zaradi svoje zemljepisne lege, blage klime in flišne sestave tal predisponirana za proizvodnjo grozdja in vin najboljše kakovosti. Kvaliteta, ki jo dosegamo danes, je v povprečju dobra, vednar nam naravne danosti narekujejo boj za odličnost.
Najboljše rezultate nam dajeta stari domači avtohtoni sorti Refošk in Malvazij. V zadnjem stoletju so se povsem udomačile še sorte Kabernet, Merlot in Pinot, nazadnje pa še Chardonay. Francoske sorte so uvedli koprski plemičim predvsem grozdje Gravisi. Že v času Napoleonovih Ilirskih provinc so sadili : Pinot, Kabernet Frank, Kabernet Sauvignon, Gamay ter druge sorte kot Muškat in Marzemino, Traminec, Pikolit, Cipro in druge. Tudi za znani dolski Muškat pravijo, da so ga prinesli Napoleonovi vojaki. Gravisiji so ta vina v glavnem tudi stekleničili in starali.
Mali zasebni proizvajalci, pa so še naprej gojili stare, domače sorte. Med belimi je bila najbolj razširjena Istrska Malvazija, ob njej pa še Bjankera in Kanarjola. Pri rdečih sortah je seveda prednjačil Refošk pred Maločrnim in Marzeminom. Pri pridelavi so vse bele sorte vinificirali skupaj ter tako dobili "Istrsko belo vino", v katerem je prevladovala Malvazija. Pri rdečih sortah, ki so jih prav tako mešali, je seveda prevladoval Refošk. Vino so prodajali v obalnih mestih, veliko so ga pokupili tržaški oštirji in vinski trgovci. Do prve svetovne vojne, pa so ga dober del pretovorili tudi na Kranjsko. Zaradi revščine in neznanja so mladi kmetje morali prodati vino še mlado, saj si šolanja in staranja niso mogli privoščiti. Od tod tudi zgrešeno mnenje, da se Refošk pije mlad in ni primeren za staranje. Kletarji, ki so zadnje čase načrtno starali izbrane letnike Refoška, ko je ta dosegel alkoholno stopnjo 12 - 13%, pa trdijo, da je vino po 5-6 in več letnih staranja izjemno dobro.
V zadnji polovici našega stoletja so se spremembe dogajale s tako naglico, kot bržkone nikoli prej. Prav lani smo Istrski vinogradniki in vinarji praznovali dva visoka jubileja, 50-let delovanja koperske kleti in 25. let praznovanj praznika refoška. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo na področju vinogradništva in vinarstva naredili toliko, da se lahko s ponosom uvrščamo med razvita evropska vinorodna območja. Največje zasluge za to gredo brez dvoma, koprski vinski kleti VinaKoper, njenim strokovnim kadrom, organizatorjem Praznikov refoška in nenazadnje vsem požrtvovalnim in marljivim vinogradnikom koprskega vinorodnega okoliša.
Slovenski vinski trg je bil v 60. In 70. letih tega stoletja pod velikim pritiskom rdečih vin iz drugih vinorodnih območij nekdanje Jugoslavije. Vina kot so: Plavac, (Kašelet), Krater, Kartošija, Makedonski Teran in razni Merloti, so preplavila Slovenijo. Vinski trg, na katerem je imel Refošk svoje častno mesto, ga je začel zavračati. Razlogov za to je bilo najbrž več. Prav gotovo je eden od vzrokov bila slaba kakovost vina pri zasebnih proizvajalcih, drugi je bil ta, da je tedaj Vino Koper vso svojo proizvodnjo stekleničil. Priljubljenost Refoška je padla do te mere, da so se ga celo "domači" oštirji sramovali in trdili, da prodajajo "Refoškirano" rdeče vino. Zasebni proizvajalci so bili prepuščeni sami sebi. Šolanih strokovnjakov med njimi še ni bilo. Svetovalna služba še ni delovala tako kot danes, ko se kar vrstijo predavanja, tečaji, seminarji ob strokovni pomoči enološke službe VinaKoper. Kljub temu, da je proizvodnja vin v zasebnem in družbenem sektorju rasla, je iz leta v leto rastel tudi pritisk že omenjenih "tujih" rdečih vin. Cene uvoženih vin so bile tako nizke, da jim Refošk ni mogel nikakor konkurirati. Nekateri vinogradniki so se že nagibali k temu, da bi domačo avtohtono sorto zamenjali za visokorodne francoske sorte Merlot in Kaberneti. Drugi so vztrajali in s pravo istrsko trmo še naprej propagirali staro domačo sorto Refošk Raška Rošo (Refosco raspo rosso). Mnenje slednjih je prevladovalo in po zaslugi ing. Lucijana Korve je stekla obnova velikih vinogradov v družbenem in privatnem sektorju s trtami, nam vsem ljubega domačega Refoška. V zadnjih desetih letih je proizvodnja refoška zadovoljiva, kakovost je dokaj dobra, količina pa je precej pod povprašaevanjem. Zasluga za kakovost, ki jo dosega tako koprska klet Vinakoper, kot zasebni proizvajalci, gre v dobri meri velikemu znanju in nesebičnosti enogloga ing. Iztoka Klenarja.
Pri ocenjevanju in degustacijah opažamo, da je iz leta v leto procentualno vse manj vzorcev, ki so izločeni zaradi slabe kakovosti. Na žalost je tudi procent vzorcev vrhunske kakovosti še zelo nizek. Velika večina oddanih vzorcev je torej dobrih - kakovostnih, premalo pa je zelo dobrih in še manj odličnih.
Ta nam narekuje, da moremo kakovst začeti programirati že v vinogradu. Refošk potrebuje veliko sonca, temu moramo prilagoditi sistem vzgoje. Že pri obrezovanju moramo nastaviti količinsko "zmerno" proizvodnjo. Trta mora biti dobro zaščitena proti vsem boleznim in škodljivcem - torej zdrava. Grozdje mora biti dobro obarvano, sladko - torej zrelo. Vse to so samo predpogoji za dobro kvaliteto. Temu sledi še temljito (znanje), poznavanje enologije in umno kletarjenje. Vse to skupaj nam lahko da resnično vrhunsko kakovost, ki jo je nato treba ohraniti in zaščiti.
Društvo vinogradnikov in kletarjev slovenske Istre, ki smo ga ustanovili pred leti, deluje dobro, a žal ne more zaščititi imen in kvalitete Refoška in drugih avtohtonih sort, kot so Malvazije in Muškat. Ker pa je v slogi brez dvoma tudi moč, bi lahko bilo prav društvo jedro, okoli katerega bi se morali zbrati in združevati vsi, ki jim je v interesu " zaščita naših vin". Upošteva se lahko tudi možnost, da se ravno društvo preoblikuje v "Konzorcij zaščitnih vin slovenske Istre".
Naloge tega konzorcija pa bi bile predvsem naslednje:
|
VRHUNSKO
|
KAKOVOSTNO
|
NAMIZNO
IN OSTALI
|
|
|
REFOŠK
|
10%
|
70%
|
20%
|
|
MALVAZIJA
|
15%
|
75%
|
10%
|
|
MUŠKAT
|
80%
|
20%
|
|
Značko konzorcija zaščitnih vin bosta seveda dobili samo prvi dve kategoriji
vrhunsko (zlata) kakovostno (rdeča).
Zaključek
Dosežena vrhunska kakovost bo proizvajalcem omogočila dovolj visoko prodajno
ceno proizvoda, ta pa akumulacijo, ki mu bo omogočala nadaljno modernizacijo
in širitev proizvodnje, ter visok življenski stanadard za družino in s tem boljše
življenje.
To seveda lahko dosežemo z močnim enotnim Konzorcijem za zaščito avtohtonih
vin Slovenske Istre.