Malvazija res v krizi?
Če bi danes, ko je v številnih kleteh še precej Malvazije letnika 97 in ko malokdo
zanjo vpraša, kdo trdil, da je Malvazija naša druga priložnost, priložnost za
Istrske vinogradnike, bi si najbrž o njem mislili svoje. In bi imeli tudi prav.
Toda vseeno, ali ni bilo pred nekaj leti enako tudi z Refoškom? S tistim Refoškom,
ki ga je bilo težko prodati, če nisi ponudil poleg tudi belega vina, Refoškom,
ki je bil cenejši od malvazije, z Refoškom, ki ga nihče več ni hotel saditi?
Danes nam ta Refošk upravičeno zavidajo vsi ostali in vinogradniki v Sloveniji,
z Refoškom, ki ga pol leta po trgatvi že zmanjkuje in ga je mogoče dobiti samo
na recept, z Refoškom, ki se sam prodaja in to za razmeroma zelo dobro ceno,
z Refoškom, ki blaži težave vinogradnikov, s katerimi se otepajo drugod po Sloveniji.
Še pred petimi, morda šestimi leti, je bilo tudi z Refoškom tako, kot je danes
z Malvazijo, potem pa je kar naenkrat prišlo do preobrata. Ali lahko pričakujemo,
da se bodo stvari obrnile na bolje tudi z Malvazijo? Samo po sebi verjetno ne
bo šlo. Toda rezultati, ki so jih z Malvazijo dosegli Vinakoper in nekateri
posamezni vinogradniki, nam lahko dajo misliti.
Kaj se je zgodilo z Refoškom?
Tako kot na drugih področjih, se tudi v
vinogradništvu in pri prodaji vina, stvari nenehoma spreminjajo in obračajo.
Tudi v vinogradništvu so mode in trendi, je razvoj in so krize, so vzponi in
padci. Zato starejši vinogradniki in tudi tisti, ki se spomnite, kako se je
začela kriza z refoškom sredi 80-tih let, dobro veste, da ekonomijo vinogradniške
kmetije ni mogoče graditi na podlagi eno ali dve - letnih rezultatov. Navsezadnje
vinograd sadimo vsaj za 30 let. Seveda skoraj ni verjetno, da bi se Malvaziji
zgodil tak uspeh, kot se je Refošku. Toda tako črno, kot ta trenutek izgleda,
vseeno ni. Navsezadnje je Malvazija tu pri nas doma vsaj 500 let. Pomeni, da
se je udomačila in obdržala, zaradi določenih kvalitet ali prednosti, ki jih
ima pred drugimi sortami. Torej vseeno velja o tem razmisliti, da ne bi danes
naredili kakšen prehiter ali nepremišljen korak in bi nam bilo jutri žal zaradi
tega.
Lansko leto, v začetku septembra je Društvo vinogradnikov in kletarjev slovenske
Istre, v sodelovanju z Vinakoper in Kmetijsko-veterinarskim zavodom iz Nove
Gorice ter nekaterimi posamezniki, v Pokrajinskem muzeju v Kopru priredilo zelo
odmeven dogodek pod naslovom Malvazija - žlahtni okus Mediterana. Prvi dan se
je odvijal simpozij, v okviru katerega smo govorili o Malvaziji z različnih
strokovnih zornih kotov, drugi dan pa smo organizirali predstavitve in degustacije
Malvazij z našega in iz nekaterih sosednjih vinorodnih področij. Na simpoziju
so nastopili poznavalci in strokovnjaki. Igor Jakomin je govoril o izvoru in
razprostranjenosti Malvazij, Andreja Škvarč o Malvaziji kot hvaležni vinogradniški
sorti, Nevio Pucer o trženje Malvazije, Iztok Klenar in Miran Vodopivec o enoloških
značilnostih Malvazije, Sergij Cesar o povezavi Malvazije in mediteranske kuhinje.
Predevanjem je sledila vodena pokušina vin.
Simpozija se je udeležilo okrog 40 povabljenih, strokovnjakov, vinogradnikov
in ljubiteljev, zastopane pa so bile vse strokovne službe, Kmetijski inštitut
Slovenije, Konzorcij Kras-Carso iz Trsta in Kmečka Zveza iz Trsta. Simpozij
je otvorila koprska županja, Irena Fister.
Od kod izvira Malvazija?
Izvedeli smo, da je Malvazija pri nas udomačena že zelo dolgo. Prvi pisani viri
jo omenjajo v 13. stoletju. Malvazija je doma je iz Grčije, s polotoka Peloponeza
in nosi ime po mestu Monemvaxia, ki obstaja še danes. V srednjem veku, so evropski
dvori in mesta popili več vina, kot so ga pridelali doma, zato je vinska trgovina
cvetela. Beneški trgovci so kupovali vina v južnem Sredozemlju, največ v Grčiji,
na Cipru, na Kreti in na drugih otokih. Z galejami so ga vozili proti severnim
deželam, v Anglijo, Nemčijo, na Nizozemsko, kjer so ga z dobičkom prodajali.
Južna vina so bila iskana in cenjena tudi zato, ker v severnih deželah grozdje
ni moglo tako dobro dozorevati in je dajalo bolj lahka in kisla vina. Vina iz
južnih dežel pa so bila dišeča, močna in bogata v okusu. Da bi dobili še bolj
alkoholna vina, ki bi dobro prenašala dolgotrajen prevoz po morju, so grozdje
so po trgatvi tudi sušili, na soncu ali na slami preden so ga stisnili. No Benečani
niso samo kupovali in prodajali vina ampak so želeli tako cenjena in iskana
vina pridelovati tudi doma. Zato so iz Grčije pripeljali tudi rozge trt za sajenje.
Malvazija se je verjetno prav na ta način razširila praktično po vseh sredozemskih
vinorodnih deželah, od Portugalske, Španije in Francije, po vsem Apeninskem
polotoku in seveda pri nas. Vendar Malvazija ni povsod ista. Poznamo več različnih
vrst ali sort Malvazije, prav tako pa tudi različna vina, ki imajo ime po Malvaziji
ali pa tudi ne. Znamenito sladko vino Madeira pridelujejo samo iz grozdja Malvazije.
Na Kreti je doma Malavzija dell Candia, zelo znane so sladke Malvazije z Liparskih
otokov, v južni Franciji in Italiji pridelujejo tudi črne Malvazije , v Toscani
je Malvasia del Chianti (bela sorta) v majhnem odstotku prisotna v velikih rdečih
vinih pod znamko Chianti Classico. Tam jo tudi sušijo in iz nje pridelujejo
znamenita sladka vina, ki jih imenujejo Vin Santo. Naša, istrska Malvazija,
je razširjena po vsej Istri in Kvarnerju, na Krasu, na Goriškem, Vipavskem in
v Furlaniji. Povsod je predstavljala poglavitno sorto za tipična krajevna vina,
med katerimi je najbolj znan Vipavec. V prvi sloveski knjigi o vinogradništvu
(Matija Vrtvovc: Vinoreja, Ljubljana 1844) so mlavazije uvrščene med bolj žlahtne
sorte. Tako piše: »Malvazija, s ktero Istrijani po bendimi Teržaške terge bogato
zakladajo, bi znala naržlahtnejša biti.«
Je Malvazija za vinogradnika hvaležna sorta?
Nadalje smo ugotovili, da je Malvazija za vinogradnike hvaležna sorta, to se
pravi da ni zelo zahtevna za vzgojo in obdelavo ali občutljiva na bolezni, da
odganja pozno, in uide pomladanskim pozebam, med letom pa nadoknadi zaostanek,
pridobi precej sladkorja in dozori pred poznimi sortami. Prav tako se dobro
prilagodi različnim legam in vrstam zemlje, daje dobre in redne pridelke, prenaša
različne vzgojne oblike. Zaradi mehke pecljevine je še najbolj občutljiva na
burjo, predvsem ko je grozdje že začelo zoreti, ker ga lahko otrese in uniči
del pridelka.
Lahko iz Mlavzije pridelamo vina najvišje kakovosti?
Vino Malvazija, pripravljeno in donegovano po sodobnih strokovnih napotkih,
daje izvrstno kakovost in se lahko primerja z vsemi belimi vini iz drugih vinorodnih
okolišev. Odlika Malvazije sta predvsem poln okus in prijetna, izrazita cvetica.
V Malvazijah iz koprskega vinorodnega okoliša je lahko cvetica celo tako izrazita,
da nekateri Malvazijo uvrščajo med aromatične sorte. Tudi ekstrakti, ki dajejo
polnost vinom, presegajo To potrjujejo tudi statistični podatki iz analiz, ki
jih opravlja laboratorij Kmetijsko - veterinarskega zavoda iz Nove Gorice. Žal
ti podatki govorijo tudi o še vedno o velikem številu Malvazij, ki so bile izločene
zaradi bolezni vin ali napak pri kletarjenju.
Malvazija in mediteranski način prehranjevanja
Posebej zanimiva je tudi
zgodba o Malvaziji kot o žlahtnem okusu Mediterana. Mediteranska »dieta« - enostavna
in hrati pestra prehrana, z veliko zelenjave, veliko rib in belga mesa, zabeljenja
z oljčnim oljem, postaja nekakšen vzor sodobnega, zdravega načina prehranjevanja.
Kozarec dobrega vina tak jedilnik še popestri in koristi zdravju ter dobremu
počutju. Malvazija je v sredozemskih deželah doma in se že zaradi tega lepo
ujema z različnmi preprostimi, domačimi jedmi, posebej dobro pa se ujema z ribami
in drugimi morskimi dobrotami. To je zanjo in za naše vinogradnike dragocena
prednost ali celo zmagovalna karta v ostri konkurenci z drugimi belimi vini.
Kakšno kvaliteto dosegajo naše Malvazije danes?
Uvodnim referatom je
sledila degustacija, med katero smo primerjali 10 izbranih vzrocev ustekleničenih
Malvazij iz koprskega vinorodnega okoliša in dveh s Krasa oziroma tržaškega
Krasa. Odlično so se odrezale in dobili smo potrdilo temu, kar so o kakovosti
napovedovali govorniki.
V diskusiji, pa so bile izrečene nekatere pripombe, ki jih je potrebno resno
pretehtati. Najprej smo ugotovili, da je takih Malvazij, kot smo jih tisti večer
okušali, zelo malo. Še vedno se toči veliko malvazij težkega, neharmoničnega
okusa, z visokim alkoholom in prenizko kislino, Malvazij, ki niso pitne in prijetne.
Prav tako druga pripomba, da je še vedno veliko Malvazij tudi površno negovanih.
Zaradi tega se pojavljajo v vinih bolezni in napake.
Kljub temu se je stanje v zadnjih letih zelo popravilo. Tu igra nenadomestljivo
vlogo znanje, strokovnost in doslednost pri kletarjenju. Kdor se namerava resno
ukvarjati z vinom, ima možnost to znanje pridobiti in utrjevati na predavanjih
in strokovnih srečanjih. Če vzamemo za primer malvazije, ki prihajajo na ocenjevanje
v Marezige, lahko z veseljem ugotavljamo, da je zadnja tri ali štiri leta zelo
naraslo število takih, ki dosegajo odlične ocene. Pomeni, da so jih pripravili
in negovali sposobni in vestni kletarji. Pred petimi leti je bilo takih malvazij
manj kot za prste ene roke, danes jih je nekajkrat več. Pravočasna trgatev,
čiščenje moštov, selekcionirane kvasovke, kontrolirano vrenje pri nižjih temperaturah,
to so nujni pogoji za doseganje visoke kakovosti. Potrebna je tudi določena
kletarska oprema, ki je draga in ki se pri manjših vinogradnikih težko izplača.
Pa vendar je mogoče tudi brez pnevmatskih stiskalnic in hladilnih sistemov marsikaj
izboljšati. S primernimi enološkimi ukrepi in nekoliko iznajdljivosti je možno
pridelati malvazijo primerne, sprejemljive kvalitete, ki je pivci ne bodo zavračali.
Ali zamo prodajati vina?
Drug, morda še veji problem, je trženje vina.
Strinjali smo se, da se premalo dela na taki promociji in trženju Malvazije,
ki bi poudarjala in izpostavljala njene značilnosti, posebnosti in njene kvalitete.
Tu so spet v največjih težavah manjši vinogradniki in vsi tisti, ki doma čakajo
kupce. Tisti, ki lahko ponudijo ustrezno kakovost in ki so se angažirali pri
prodaji, kljub krizi še nimajo velikih težav.
Lahko pridelujemo tudi drugačne Malvazije?
Po vseh teh ugotovitvah se
nam ponujajo v razmislek še nekatere stvari, ki so bile na simpoziju omenjene.
Zakaj ne bi sedaj, ob težavah v prodaji konzumnega belega vina, poskusili iz
Malvazije pridelovali več vina drugačnih, posebnih kakovosti? S tem bi popestrili
ponudbo, se rešili pritiska, da je vino potrebno prodati v enem letu, omogočili,
da se vina starajo, če so primerno pripravljena tudi pridobivajo na kakovosti
in prodajajo šele po dveh ali več letih. Tudi to zahteva novo znanje, nova finančna
sredstva, In to seveda tudi ni formula, ki bi nas rešila vseh težav. Lahko pa
bi si tudi na ta način odprli dodatno možnost za prodajo kot za dvig ugleda
Malvazije. Vinakoper in nekateri vinogradniki so že pridelali in ponudili posebne
kakovosti malvazij (pozne trgatve, izbori, vina iz sušenega grozdja, mistele
in druga vina), ki so jih naši predniki - vinogradniki s tega področja že poznali,
pa so potem nekako zatonila pozabo.
Ljubitelji vina znajo ceniti dobre Malvazije
Naslednji dan, po simpoziju,
je bil dan odprtih vrat, na katerem so naši vinogradniki ponujali svoje Malvazije
na pokušino. Ponudbo sta popestrila dva vinogradnika s tržaškega in en iz našega
Krasa in dva iz Istre. Vinoteka Brenta pa je ponujala več tipov Malvazij, ki
pri nas niso poznane. Najbolj primerljive z našimi so bile nekatere Malvazije
iz Furlanije. Bolj posebne, sladke, črne in peneče, so prišle iz drugih delov
Italije, nekatere pa tudi iz Francije. Prireditev je imela zelo pozitiven odmev,
saj se je pokušine udeležilo več kot tisoč obiskovalcev, časopisi in elektronski
mediji pa so ji tudi posvetili kar nekaj pozornosti. Organizatorji so prejeli
veliko pohval in vzpodbud, da bi takšni »dnevi Malvazije« postali tradicionalni
in stalni.
Zaključek
Zaključek lahko strnemo zelo na kratko: Malvazija je preživela vse dosedanje
rodove naših vinogradnikov in bo zagotovo tudi sedanje, aktivne vinogradnike,
ki jim povzroča težave. Veliko stvari, ki smo jih zapisali, nam govori o kvalitetah
in o priložnostih, ki jih tudi danes ponuja Malvazija. Če bomo verjeli v te
možnosti in iskali način, da jih bomo znali uporabiti v svoj prid, potem Malvazija
zagotovo je , ob Refošku, druga priložnost za vinogradnike iz slovenske Istre.