Brošura ob 50. letnici VinaKoper
V začetku 50-ih let so začeli v slovenski Istri urejati velike vinogradniške komplekse. To je bil čas prve povojne obnove vinogradov, ki je tekla s pospešenim tempom. Večje nasade so najprej začele urejati kmetijske zadruge na skupnih vaških zemljiščih in z združevanjem posesti. Po agrarni reformi in po izselitvi optantov pa je ostal na tem območju ogromno površin zapuščenih. Tu so nastala državna posestva. Prva dva večja vinogradnika kompleksa sta nastala leta 1950 na Bricu in po Črnim Kalom, uredili sta ju kmečki obdeloval zadrugi Puče in Črni Kal, ter šolsko posestvo v Škocjanu. Do leta 1958 sta nastali se posestvi Ankaran in Kortina ter nekateri manjši kompleksi: Rate na Pučah, Montinjan pod Marezigami, Zaravne nad Dekani, Brda, Božici, Barižoni in Benesa na miljskih hribih, Pod Kortinco v Medoših, Dobrava pod Belvederjem ter Baredi nad Izolo.
Prva obnova vinogradov je tekla pod vodstvom dr. Alojza Hrčka, predstojnika katedre za vinogradništvo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Zasadili so okrog 70% rdečih sort, med njimi sta prevladovala merlot in cabernet. Refošk je bil v prvi obnovi zapostavljen. Stroka ga je ocenila tržno manj zanimivo sorto lokalnega pomena. Ker se ni bila izpeljana selekcija, tudi ni bilo na razpolago dovolj kvalitetnega sadilnega materiala za tako obsežno obnovo. Od belih sort so največ sadili malvazijo, poizkusno pa tudi nekatere druge sorte, med njimi muškate, pinoje in celo rižvanec. V času druge obnove so v 60-tih letih nastala se vinogradniška posestva na Purissimi pri Ankaranu, na Pradah in v Sergaših.
Ko so vodenje vinogradniške proizvodnje zaceli prevzemati domači strokovnjaki, so se borili, da bi refošk spet pridobil svojo veljavo. Prizadevanja so bila poplačana in usmeritev se je pokazala kot pravilna, saj je refošk kmalu spet postal glavna rdeča sorta. Posebej za to so bili zaslužni Dušan Obad, Lucijan Korva in Rajko Kaligarič. Lucijan Korva je kasneje postal direktor Agraria, v katero so bila vključena Vinakoper.
V drugi polovici sedemdesetih let je že bilo treba obnoviti nekatere najstarejše vinograde. Na novo so uredili se posebej Santomo in Labor. Refošk je v tem času osvojil slovenske kupce in povpraševanje je iz leta v leto naraščalo, zato je dobil tudi glavno mesto pri obnovi. V 70-ih letih je v precej velikem obsegu stekla obnova vinogradov v kooperaciji. Tudi kooperanti so sadili skoraj izključno refošk.
