V svojem referatu se ne bom dotikal vinogradništva in vinarstva, ampak istrskega človeka v vlogi vinogradnika in vinarja. Že pet let delam v tem vinorodnem okolišu in psihološko opazujem napredovanje naših vinogradnikov in vinarjev. Vsi ti občutki, ki se porajajo, razlog, da načenjam to temo, ki ni neprijetna niti enostavna, vendar zelo pomembna in odločilna za napredek in kakovosten razvoj vinogradništva in vinarstva. Življenje v Istri je na zemlji težko in lažji viri zaslužka tako v industriji in turizmu in ali čez mejo so globoko koreninili odnos Istriana do trte in vinograda. Če analiziramo vinogradniške družine, ugotovimo, da je 90% mešanih, ki jim predstavlja zemlja sekundarni zaslužek, kajti vsi o zaposleni še v združenem delu. Vendar, če še bolj natančno analiziramo situacijo tega vinogradnika - delavca, ugotovimo še naslednje; ta vinogradnik - delavec je vsa te leta v vinograde le vlagal in v bistvu gojil trto z veselja in predvsem zaradi tega, ker je znanje o tem prenesel nanj oče, prav tako pa tudi vinograd. Trto naš vinogradnik - delavec obdeluje še po starem, prav tako vinificira grozdje. Socialistični moto v kmetijstvu je bil ustanoviti velike kleti in kmetijske zadruge, ki so bolj ali manj uspele pridobiti večje proizvajalce grozdja, še vedno vinogradnike - delavce, ki so vsa ta leta le počasi pridobivali znanje o vinogradništvu in nekaj tudi iz področja vinarstva. Na drugi strani pa manjši vinogradnik - delavec in razen skozi ustno izročilo in nekaj skozi prebiranje strokovne literature, katera pa je zelo malo pisana o koprščini, pridobival ne kaj boljšega znanja, ki bi ga znal kvalitetno porabiti tako pri vzgoji trte kot negi vina. Izredno interesantna bi bila tudi analiza starosti našega vinogradnika - delavca. Nebi me presenetila starostna meja nad 50 let. Ko sem prej omenil, je ta vinogradnik v vinograde in klet samo vlagal in nikoli ni sam pri sebi razčistil, koliko njegov liter vina stane.
Enostavno je danes prevzeti od soseda nasvet o nabavi nove inox posode (kajti vino bo boljše), kupiti črpalko (delo enostavnejše), zažgati stare sode, položiti klniker ploščice, poizkusiti ustekleničeno vino. Ali smo se vprašali, koliko vse to stane? Ali smo se vprašali, če modernizacija brez znanja predstavlja napredek? Na KVZ Nova Gorica so na razpolago rezultati ocenjevanja vin po Zakonu o vinu, ki so realnosti porazne. Z rdečim vinom nekako še zmoremo ravnati in ga pridelati zdravega in kakovostnega. Rezultati za bele sorte so porazni, še bolj v tem smislu, da naš vinogradnik - delavec sploh napake v vzorcu vina ne opazi in ne reagira dovolj zgodaj. Enostavno rečeno vzorca ne bi smel poslati, če bi napake in bolezni vina obvladal. Pravi cilj in možnost za obstoj pa nam predstavlja kmet - vinogradnik. To je človek, ki živi izključno o kmetijstva in je v tej čudoviti panogi z dušo in srcem.
Teh par besed in nasvetov namenjam prav njemu, kajti on bo tisti, ki bo pospešil razvoj vinogradništva in vinarstva na Obali. Predstavljam si ga v dveh različnih, vendar zelo pomembni vlogah. Prva je vloga kooperanta, ki predstavlja bazo za pridelavo odlične kvalitete grozdja, katerega pripelje v vinifikacijo v zadružno klet. Skupaj s strokovnimi službami realizira svoje interese, sodeluje pri ustvarjanju dobička in s tem izvrstno pripeva k razvoju vinogradništva in vinarstva. Druga pa je vloga kmeta vinogradnika - vinarja, ki se odloči za lastno stekleničenje vina. Le-ta naj se zaveda da se je odločil za doti težjo, zahtevnejšo pot, vendar i bo v tej meri ustvaril svoj renome., ime in hkrati z uspešnostjo boljšo finančno prihodnost.
V koprščini je nujna konkurenca med polnilci vina, kajti s tem bomo stalno, vključno s kletjo, izboljšali kvaliteto vina in vinski imidž koprščine. kakovost vina ni odvisna le od ekoloških razmer in bioloških danostih sorte, ki v nekem okolju, bolj razvije svoj genetski kakovostni potencial, v drugem pa manj. Človek je tisti, ki s pravimi in počasnimi posegi doseže v oblikovanje kakovostni vina. Trta je rastlina sonca, vendar nadvse ceni senco svojega gospodarja. Tako se glasi stari izrek, ki se v neki meri nanaša na delo v vinogradu kot v kleti. Kako zelo je kakovost vina odvisna od človeka, se da ugotoviti po različnih kakovosti vina iz sosednjih vinogradov, ki imajo izenačene t.i. ekološke danost in enako sorto, pa vendar je kakovostna razlika v vinu velika. In kje je vzrok? Najprej nastanejo razlike že v kakovosti grozdja.
En proizvajalec daje večji poudarek kakovosti, zato se že pri rez trte ne obremenjuje preveč s pridelkom, drugi pa že pri rezi mili na velik pridelek. Prvi skrbi za zdravstveno stanje tal in založenost, obzirno obdelavo, za optimalno razmerje hranil pri gojenju, pravilno in preudarno varstvo proti bolezni. Zato sledi napovedim protiprenosporne službe o čim manjkratnem,vendar nujno potrebnem škropljenju, da trta ohrani zdravo listno površino in grozdje. Zasleduje naraščanje sladkorja in padanje kislin ter čas trgatve prilagodi predvideni kakovostni stopnji.
Drugi gnoji po občutku, navadno preveč z duškom, da je vinograd čimbolj zelen, zato se les pogosto slabo dozori, kar povzroča nevarnost za zimsko pozebo. Proti boleznim škropi, ko ima čas, kljub večkratnem škropljenju v primerjavi s sosedom ima več gnilobe in raznih bolezni. S spletvijo ali vršičkanjem trete ter s časom trgatve si ne da preglavic. Zanje je bistveno, da grozdje čimprej obere. Njegov odnos do mošta in vina v kleti je približno enak kot do grozdja na trti. Zato prepusti vrenje srečnemu naključju, kar se zaradi nepravočasnih enoloških ukrepov izraža z raznimi napakami vonja in okusa.
Takim proizvajalcem, ki nimajo občutka za predelavo grozdja in nego vina ter proizvajajo tržne presežke, bi z resnostjo svetoval oddajo grozdja v vinsko klet. Vedeti moramo da uporabnik kljub hlepenju po domačem vinu loči dobro in slabo, ki je lahko zaradi slabega kletarjenja tudi oporečno za zdravje. Tako danes in včeraj bo tudi v prihodnje; kljub tehnično-tehnološkem napredku kakovost vina ne bo odvisna, kot pravi stara pesem, o treh reči: zemlje, trte in sončnih žarkov, kajti brez dela vinogradnik in vinarja bo ostal prazen tudi najlepši kozarec.