Za koprski vinogradni okoliš se je zadnjih nekaj let, prav po zaslugi Vinakoper, ki so poskrbela za postavitev velikih obcestnih tabel, uveljavilo ime Dežela refoška. Vrhovih hribov in slemen valovijo od obale do obale. V notranjosti to deželo omejujejo reki Rižana in Dragonja ter kraški rob. Ta okoliš je narava bogato obdarila s pogoji, ki so skorajda idealni ne le za gojenje vinske trte, ampak za doseganje visoke kakovosti. Flišna, ilovnato peščena tla prevladujejo po celem področju, klima pa se od morja v notranjost nekoliko spreminja. Zato so tudi vinogradi razdeljeni v zgornje in spodnje področje. Z Debelega rtiča, Purissime pri Ankaranu, s Prad, Škocjana in Ricorva v Izoli, trte gledajo morje in grozdje dozoreva v njegovem blagem nadihu. Na višjih legah, v Santomi, Sergaših, Kortini in Laborju pa gledajo v sonce od jutra do večera. Oskrbovanje vinogradov je organizirano racionalno in smiselno. Vsak vinogradnik skrbi kar za 9 do 10 ha nasadov. Spodnje vinogradniško področje vodi Jadran Sever, zgornje pa Boris Brzan.
Vse sorte grozdja bi lahko uspevale prav na vseh legah, saj to klima dovoljuje. Z vsake lege pa prihaja drugačen značaj vina. Taki tipi vin so lahko vsak zase zanimivi in posebni kot na primer chardonnay Labor in Ricorvo. Vina z različnih leg lahko skupaj dosežejo se višjo kvaliteto.
Malvazija, stara domača sorta, je z novim načinom predelave postala drugačno, novo vino, in je hkrati nakazala, da ima v sebi se veliko potencialov, ki jih letnik '96 že izraza. Novo afirmacijo malvazije je prinesla tudi pozna trgatev, neobičajna za te kraje. V dveh letnikih, '91 in '93, so bili pogoji taki, da je grozdje lahko se dolgo zorelo na trtah na posestvu Labor.
Chardonnay je bil v vinogradih Vinakoper naseljen v manjšem obsegu že v sedemdesetih letih. Pokazal je, da lahko razvije pravi značaj tega svetovnega vina, zato so mu namenili kar veliko prostora na Laborju in celoten nasad Ricorvo pri Izoli, od koder sta prišla tudi dva različna tipa: Ricorvo, bolj svež, dišeč in živahen, ter Labor bolj resen, poln in bogat. S povezovanjem kvalitet in značajev je nastal chardonnay Prestige. Ob trgatvi 1993 so uspeli pripraviti tudi jagodni izbor chardonnaya, ki bo v naslednjih letih verjetno veliko povedal.
Pričakovano presenečenje je prinesel sivi pinot, za to področje povsem nova sorta, ki se je zrelo lepo udomačila. Zrelo grozdje je temno obarvano, vino pa odseva rumene in zlate odtenke. Ker doseže ravno pravo razmerje med jabolčno in vinsko kislino ohrani svežino do konca. Nežna in hkrati bogata cvetica mu da zelo prijeten in samosvoj značaj. Vinogradi sivega pinoja na Purissimi so že s prvim pridelkom dali izvrstno kakovost, ki je v Bordeauxu ocenjena z zlato medaljo.
Pravo malo revolucijo pa je povzročil rumeni muškat, obujena posebnost iz tradicije vinogradništva v Istri, ki je nekdaj slovela po muškatih. Na novo smo ga najprej spoznali kot sladko vino z nizko stopnjo alkohola, Kdor ga je pil, je imel občutek da zoba jagode sladkega, zrelega grozdja. Enolog je to dosegel s pomočjo kriomaceracije, ki so je uporabil prvi v Sloveniji in rezultat je bil enkraten. Poleg sladkega pripravijo se polsuh muškat, ki se lepo ujame z nekaterimi izbranimi jedmi.
Koprska rdeča vina si
služijo posebno pozornost, saj v Sloveniji ni področja, ki bi imelo take dobre
naravne pogoje za zorenje rdečih sort. To so peščeno lapornata tla in predvsem
seveda sonce, Pravi izziv za vinarje predstavlja dejstvo, da lezi koprski vinogradni
okoliš vzporedno z znamenitimi bordojskimi rajoni. Razlika je le v tem, da Bordojce
miluje klima širokega Atlantskega oceana, medtem ko v nase vinograde prihaja
vpliv morja iz Sredozemlja oziroma z Jadrana.
Refošk je simbol istrske tradicije in dolgovečnosti, enkratno vino, ki se ne more ponoviti v nobenem drugem vinogradnem okolišu. Če so stara rdeča vina svetovnega formata prava simfonija barv, vonjav, okusov skladnosti in harmonije, potem je refošk himna vinu, pola strasti, zanosa in ljubezni. Tak je tudi refošk - klasična predelava, ki posname vrenje v odprtih kadeh in ročno potapljanje klobuka. Najbolj občutljiv trenutek predelave refošk je maceracija, med katero se mora iz jagod izlužiti dovolj barvil, da postave vino gosto in temno, skoraj črno, z vijoličnimi odtenki, hkrati pa maceracija ne sme trajati predolgo, da vino ne postane trpko, ampak ostane gladko in zaokroženo. Z letnikom '96 so na primorske pridobili dva nova tipa refoška, namenjena posebnim priložnostim: sladki refošk in peneči refošk.
Capris je starodavno latinsko ime za Koper in pod tem imenom poznamo zaenkrat tri zanimive zvrsti vin, v katerih se združujejo in dopoljujejo značilnosti posameznih sort.
