Z geografskim poreklom se smejo označevati le vina z značilnimi lastnostmi določenega vinorodnega področja. Te lastnosti pa so bile pridobljene izključno na tem vinorodnem področju in obsegajo naravne in človeške faktorje. Tako so definirali pojem geografskega porekla v Lizboni.
Korenine geografskega porekla segajo v obdobje Egipta. Pojem poimenovanja vin se je potrdil, ko človek ni gledal več na vino kot na vir alkohola, ampak kot na sestavni del prehrane ter grozdja kot sadež svojega vinograda, ki je izredno občutljiv pri postopkih predelave. Geografsko poreklo je pripomoglo k razvoju ukrepov, ki so se nagibali k zavarovanju interesov vinogradništva v vinorodnih predelih in se s tem izognili raznim goljufijam in nepravilnostim. Prva uradna definicija, ki govori o zakonski zaščiti geografskega porekla, je nastala 31. oktobra 1958 v Lizboni na Portugalskem in pravi: "Z geografskim poreklom se smejo označevati le vina z značilnimi lastnostmi določenega vinorodnega področja. Te lastnosti pa so bile pridobljene izključno na tem vinorodnem področju in obsegajo naravne in človeške faktorje."
Poimenovanje vina z geografskim poreklom je naložilo vinu karakteristike, ki poosebljajo neko popolnost. Odnos med karakteristikami vina in njegovim geografskim imenom ne bo nikoli dvojen, ampak predstavlja razmerje v nekih določenih mejah. Vino z geografskim poreklom spoznamo kot rezultat naravnega okolja, nujno spremenljivega in zato ne more nikoli biti omejeno v osnutek in normalizirano. Geografsko poreklo ima namen, da zaščiti kmetijski proizvod, ki ima na enem vinskem sektorju že nek določen ugled, se pravi tip ali tipe vin karakteristične za to področje.
Geografska imena se delijo po imenih pokrajin, kamor sodijo tako vinogradniške lege kot cele pokrajine. Lizbonska definicija citira pokrajino ali lego iz katere izhaja produkt in to površino imenujemo proizvodno področje za vina z geografskim poreklom. Proizvodno področje ne bo nikoli prekosilo geografski prostor.
Geografsko poreklo se pojavi kot skupek naravnih in človeških faktorjev ter kot posledica kakovosti izdelkov in zaradi tega se pojavi potreba po določitvi parametrov geografskega porekla. Na osnovi analiziranih faktorjev, ki vplivajo na kakovost vina, se določijo glavni kriteriji obsežnosti proizvodnega področja in za področje geografsko poreklo. Dva najpomembnejša faktorja, ki sta tudi osnovna elementa iz zakona sprejetega v Lizboni, sta naravni in človeški faktor. Naravni faktorji so tisti, pri katerih ni direktnega vpliva človeka in koristijo kakovosti ter raznolikosti vin.
Geografsko poreklo ni samo preprosto geografsko ime, čigar zaščita je odločilna kot nek preprost administrativni akt za vsako stanje, ampak je ta neodtujiva pravica zaznamovana kot sadež s tradicijo, naravnimi pogoji, fantazije in tehnike ter na koncu z naporom nekega človekovega kolektiva, ki živi na tem geografskem prostoru. Koncept geografskega porekla je zelo obsežna stvar, ki ne ustreza samo tradiciji, poreklu in enotnosti nekega geografskega področja, ampak na drugi strani tudi različnosti tradicionalnih trt s tipičnimi sistemi predelave grozdja in staranja vina, ki podeli produktu definirane lastnosti.
Poimenovanje porekla je geografsko poimenovanje države, pokrajine ali določenega mesta, ki služi opisu in spoznavanju določenega produkta. Značilnosti tega produkta so odvisne od okolja (naravni in človeški vplivi). Pri poimenovanju porekla vina ima velik pomen uporaba ali tradicija. Vprašati se moramo tudi, ali lahko industrializacija tradicionalne metode negativno vpliva na predelavo vina z geografskim poreklom. Pri zaščiti geografskega porekla vin je pomembna razlaga o avtohtoni mikroflori grozdja, ki jo obravnavamo v okviru bioloških elementov v geografskem poreklu vin. V tradicionalno vinogradniških državah uporabljajo geografsko oznako vina kot glavno nato naziv podjetja-pridelovalca, polnilca. Lahko se uporablja še kolektivna znamka kakovosti, posebna oblika steklenice in opreme. V novih vinorodnih deželah, ki te tradicije nimajo in v deželah nepridelovalkah vina, se je po vzoru drugih-industrijskih proizvodov bolj uveljavilo označevanje s posebnimi fantazijskimi imeni in blagovnimi znamkami.
Geografske oznake vin so seveda zapisane tudi v mednarodnem pravu. Pravna praksa pozna glede uporabe geografskih imen za poimenovanje proizvodov različne stopnje: oznaka izvora, oznaka porekla, tradicionalno poimenovanje in varstvo geografskega porekla.
Popolno spoznanje uspeha prinaša dolžnost, investirati v prihodnost. Deželno
tekmovanje se je prelevilo v svetovno. Zato se je potrebno združiti v homogeno
vinogradništvo, dati več pozornosti avtohotnim sortam. K temu naj pripomore
in strmi tudi Konzorcij refoška. Ta mora biti nadgradnja vinskega zakona, z
dejstvom da poveže vinogradniška in enološka spoznavanja zadnjih let.
Vsako vino ima svojo zgodbo. Vsekakor pa je ena izmed najlepših zgodba o našem
refošku.