Vinska trta je vzpenjalka, torej ne tvori lastnega nosilnega sistema ampak se v naravi poslužuje razpoložljivih opor, predvsem dreves, po katerih se vzpenja in razrašča. Pomanjkanje lastne nosilnosti nadomešča s hitrostjo rasti, kar ji omogoča prekrivanje ostale vegetacije in s tem optimalno izkoriščanje razpoložljive svetlobe. V vinogradu se rastne razmere bistveno razlikujejo, saj ima trta omejen prostor in sta nam njena hitrost in prevelika bujnost v glavnem v napoto. Z gojenjem trte preusmerjamo njen rastni potencial (bujnost) v pridelek grozdja, ki mora biti količinsko in kakovostno zadovoljiv. Zelena dela v vinogradu so učinkovit ukrep za doseganje naših ciljev.
V Slovenski Istri posvečamo vinogradniki zeleni rezi premalo pozornosti. Premalo izkoriščamo možnosti, ki nam jih taka rez nudi. V glavnem so pri nas v veljavi sledeči ukrepi: pletev poganjkov iz starega lesa, prikrajševanje mladik zaradi olajšanega prehoda delovnih strojev, razporejanje in delno privezovanje mladik zaradi boljše osvetlitve ter odstranjevanje starega listja in zalistnikov v območju grozdov zaradi povečevanja zračnosti in boljše zaščite.
Dodatno pozornost moramo posvetiti razporejanju razpoložljivih hranil s tem, da zmanjšujemo nekatere porabnike in s tem povečamo prehranjenost ostalih. Prvo tako obdobje je pred cvetenjem, ko z rodnega lesa odstranjujemo odvečne mladike brez nastavkov grozdov (kabrnikov) in prikrajšujemo rodne mladike. Z odstranitvijo rastnih vršičkov (porabnikov) povečamo prehranjenost kabrnikov, kar izboljša oplodnjo in omogoča boljši razvoj jagod. Hkrati dosežemo boljšo razporeditev mladik v prostoru, kar je bistveno pri prostorninski vzgoji trt. V fazi razvoja grozdja zmanjšujemo razvoj listne mase predvsem z odstranjevanjem in prikrajševanjem zalistnikov. Hkrati je priporočljivo odstraniti odvečne grozde, če je nastavek preobilen. Za ta drugi ukrep je pravi čas pred pričakovanim sušnim obdobjem, ko zaradi pomanjkanja vode trti posledično primanjkuje tudi hranil za njen razvoj. Z enakim ukrepom pospešimo tudi dozorevanje grozdja.
Trte lahko vzgajamo ploščato ali prostorninsko (volumensko). Mejo med obema prestavlja 40 centimetrska debelina krošnje (vegetativni sloj), ki jo tvorijo mladike in zalistniki. Ploščate vzgoje so tanjše, volumenske pa širše. Če pri določeni špalirni gojitveni vzgoji npr. Gujot...pustimo, da se mladice ali zalistniki razvijajo v medvrstni prostor preko omenjene meje, dobimo iz ploščate prostorninsko vzgojo.
Zakaj meja štiridesetih centimetrov? Hrana (asimilati) za celotno rastlino (z grozdjem) se tvori le v osvetljenih listih. Z rastjo vinske trte in razvojem listov se na omejenem prostoru pojavi zasenčevanje spodnjih in notranjih listov in nekaterih mladik (trta se sama sebe prekriva). Glede na to, da je vsak list tudi porabnik hrane, je nepotreben oziroma škodljiv vsak, ki jo porabi več, kot jo proizvede. V naših razmerah je debelina krošnje (zelena stena) štiridesetih centimetrov mejna, da je osvetlitev v njeni notranjosti še zadovoljiva. Če je krošnja tanjša, je izkoristek listov boljši, če je slabo izpolnjena pa je slab izkoristek razpoložljive svetlobe.
Pri ploščatih vzgojnih oblikah se zelena dela pri večjih površinah v glavnem opravlja strojno obrezovanje z oblikovanjem zelene stene za kar je potrebno od 1-4 h/ha.
Pri prostorninskih vzgojnih oblikah moramo ta dela v glavnem opraviti ročno, za kar potrebujemo od 20-40 ur/ha.