Nelda Štok-Vojska
Marežgansko vino
- drugi del -
Zna vsak fantić eno pupa,
vino je narbulša župa.
Medežija je en hrana,
je bulše ku nebeška mana.
Ti pomaga za polmone,
da ni treba jes limone.
Ku se vjedaš, te pomiri,
an glaš zaleže za dve biri.
Mož vod naše Margerite
si je ž njin pozdravo trite.
Mi je reko čera Aldo
s čen premagav je riškaldo.
Ku si stišnjan, piješ belo,
s cukarjen en skoraj vrelo.
Kr ne nuca ti terušo,
s črnen si volajšaš dušo.
Srkaj vino, buh te vari,
da te kolpo ne udari!
Nonić ambot se je bav,
da bo mogo jet v špitav.
Je biv finjan, kumeć živ
jev je malo, neč ni piv.
Zdaj zna: Glažić malvazije
zlovi će vse malatije.
Ku boš cukav maločrno,
ga vsak dan par glažov zvrno,
brž težkoče vsakih šćat
bojo vujdle, neč se bat.
Grlo sčistiš, zakantaš,
ku pinelo konzumaš.
Dober rafošk pa narbol
hiti dol holešterol.
Kadar si zares marot,
ti pomagav bo pinot.
Naj si bev je ali siv,
sez vsen gušton ga boš piv.
Ku beš tev pa lep brbuc,
moraš vsak dan pet verduc.
Zna vsak fantić eno pupa:
Vino je res dobra župa.
Ben, da ne boš cedo slino,
V MARE®ANSKO HOJ KANTINO!
|
