Zgodovina in pomen praznika

Pobudo za organizacijo praznika refoška je leta 1972 dala KS Marezige. Mogoče ni zgolj le naključje, da se je ideja o prireditvi porodila prav v Marezigah, saj so bile za to tu dane prostorske možnosti in , kar je mogoče še pomembnejše, značilen prispevek marežganskega človeka. Marežgane namreč poleg velike ljubezni do rodne grude odlikuje še velika narodnostna zavest, spoštovanje do svoje zgodovinske preteklosti in kulture, kar vse prežema se medsebojna povezanost, odprtost in gostoljubnost. Vse to pa so Marežgani tudi vključili to prireditev, ki se je z leti vrasla in postala sestavni del njihovega življenja.

Prvih sedem let je KS Marezige sama orala ledino in bila nosilec in organizator te prireditve. Nakar so se praznik finančno in organizacijsko podprla še ostale primorske organizacije. Seveda pa so na vsebino tega izrazito kmečkega praznika posredno in neposredno vplivale tudi trenutne razmere v kmetijstvu. Praznik se je vsemu temu prilagajal, se spreminjal in dopolnjeval, vendar je od vsemu temu ohranjal svoje bistvo, ki se kot rdeča nit vleč skozi vse dosedanje prireditve. To je negovanje tradicije vinogradništva v tem okolju s poudarkom na dveh avtohtonih vrstah vina: refoška, po katerem praznik nosi ime, in malvazije; ob tem pa seveda enakopravno vključuje tudi drugih, za ta okoliš aktualnih kmetijskih panog, kot sta živinoreja in čebelarstvo.

Pomen praznika je tudi v ohranjanju, negovanju in predstavitvi starih tradicij in običajev, značilnih za ta del slovenske Istre, ki jih roka časa neusmiljeno briše.

Vili Bržan