In tako nam je 'Alterjevcem' na oko padla skupina ljudi, ki življenje živi na način, ki ga mnogi pojmujejo kot nenavadnega, nevrednega svojega imena. Zatorej sva se odpravila (Andraž Gombač in Sandi Koprivec) na novinarsko romanje in tako imenovane brezdomce pričela iskati po ulicah, trgih in drugih koprskih predelih. Ako bi jih kmalu ne našla v parku pri Banki, bi nemara zavoljo razbeljenega sonca pristala v kakšni (več ali manj nezaželeni) instituciji. Pa sva jih le našla! Sedeli so v senci mogočnih dreves in si hladili žejo, ko sta jih meni nič, tebi nič zmotila dva nadležna nebodigatreba.

          Pa so se odzvali pozitivno? Zelo! Omenjena trojica pa nam je na znanje položila, da je le eden izmed njih pravi brezdomec. Predstavil se je: "Franci.". Povedal je, da naju bo predstavil prijateljici in sostanovalki Karmen, ki nama bo ob vseh izkušnjah, ki jih je že prestala, znala povedati kaj zanimivega. Pa tudi on je prestal že marsikaj, saj je bil tako rekoč že sirom celega sveta. Nekaj minut smo se posedeli v parku, se zapletli v zanimiv pogovor in ugotovila sva, da imajo naši gostitelji v zalogi nemalo pretresljivih, zanimivih zgodb. Vendar je ura neusmiljeno tekla svoje minute in morali smo se odpraviti, kajti vprašanja so čakala. Nekaj minut hoje in prispeli smo na 'ranč', k domu Francija, Karmen in njihove prijateljice. Franci in Karmen sta takoj in brez kakršnegakoli nasprotovanja pričela s svojima življenjskima zgodbama.

Franci v pogovoru z Andra-em: " Sedaj sem tam. Magoče bom že jutri na drugem koncu sveta."

Za začetek bi vas povprasal, kako vam je všeč, da vas ostali ljudje poimenujejo; klosarji, brezdomci, ...?
Franci: Najraje imam, da me poimenujejo človek, človek brez doma.
Karmen: Veste, to se lahko vsakemu zgodi. Ni mi všeč, da nas nekateri pojmujejo kot izmeček družbe. Zame so izmečki druzbe tisti, ki ubijajo in posiljujejo!

Kako, da ste se odločili za tovrsten način zivljenja, prostovoljno ali vas je vanj pahnila sila razmer?
Karmen: Sama se nisem odločila. Bila so druga pota, o teh pa ne bi govorila, ker so bila prehuda.
Franci: Vanj sta me pahnila sila razmer in sila prostozidarjev.

Imate družine?
Franci: V tujini imam sina, to pa je tudi vse.
Karmen: Imam mamo, ki živi v Ljubljani. Ampak ona komaj preživlja sebe, kaj šele, da bi mene.

Kje se v Kopru najraje zbirate?
Franci: Vsepovsod, kjer je pač pijače. Blažimo svoje sršne rane.
Karmen: Pravim, da ti ni treba vedno piti, tudi če si zraven. Odvisno pa je, koliko komu 'paše'.
Franci: Dobro, jaz se ustavim, ampak vsak se ne ustavi.

Se radi družite med seboj ali pa imate zaostrene medsebojne odnose?
Franci: To je odvisno od alkohola! (smeh)
Karmen: Tako je! V Kopru pa imaš toliko takšnih, kot smo trenutno mi trije. In nekateri si kradejo. Na žalost ni več tistega, ko smo si pomagali.

S čim si krajšate čas? Zabava?
Franci: Krajšam si ga z delom, z branjem, z alokoholom, s cigareti, če pa sem prevec pijan, se pa tudi 'zbumbam'!
Karmen: Včasih gremo tudi v disco.

Kaj naredite za lastno preživetje?
Franci: Okoli prosimo in iščemo priložnostna dela. Pa kakšno barako si postavimo.

So Koprčani dobrodušni ljudje? Vam radi primaknejo kakšen tolar za prezivetje?
Franci: Odvisno od človeka. Eni primaknejo, drugi ne.
Karmen: Mislim, da so, bolj kot kjerkoli drugje. Seveda jih tudi tu slišiš: "Pejdi delat, pejdi to, pejdi tisto ...", ampak to je pač povsod.

Kje preživljate noči?
Franci: V nasi baraki.
Karmen: Da, mi trije tu, v baraki.

Prihaja zima. Bo hudo?
Karmen: V Kopru ponavadi ni taksnega mraza, a spala sem ze v snegu.
Franci: No, bo tako, kot si ustvarimo. Nekaj sem ze pripravil, ampak ne še vse.

Pred kakšnim mescem sem na Titovem trgu opazoval, kako sta dva policaja zasliševala nekatere izmed Vas. Vas zakon obravnava posebej, ločeno od ostalih državljanov?
Franci: Ja! Konkreten primer sem jaz, ki sem bil danes pri preiskovalnem sodniku. Pa nic nisem bil kriv! Včasih pa pridejo k meni kaksni obupanci, ki nimajo kam in jaz jih pač dam v mojo božjo barako, ki sem jo postavil sam s svojimi rokami. In potem si 'tisti' mislijo, da so pri meni vsi, tudi tisti lopovi.
Karmen: V bivsi Jugi so me našli spat v pravem mrazu in prišla sta dva miličnika. Slekla sta me do nagega. 'Maš lepe joške' pa tako naprej. Temu se pravi psihicno maltretiranje.

Kakšne poglede čutite, ko se pogovarjate z ostalimi ljudmi?
Franci: Čutimo človeske poglede. Če pa je kdo aroganten, pa ga pošljemo v tri pičke materne!
Karmen: Jaz tega sicer ne počnem. (smeh) Včasih pa, ko mi kdo kaj reče, imam slabo vest, oči povesim navzdol, ker ima v bistvu prav. Konec koncev sem jaz tako mlada, da bi lahko živela drugo življenje. Če pogledas realno, pa je v današnji družbi to težko.
Franci: ... črna knjiga!

Kaksne življenjske poti si želite?
Karmen: Moja življenjska pot je, da bi imela svoj dom.
Franci: Življenjska pot? Jaz ljubim Boga, to je moja edina življenjska pot.

Konec