Avtor: Mitja Kolbe

Koprsko Primorje je bilo skozi zgodovino delezno velikih migracijskih tokov. Na eni strani je to izseljevanje. Največji emigrantski val je potekal med leti 1945 in 1957, ko so cono A svobodnega trzaskega ozemlja priključili takratnji Jugoslaviji. Iz političnih in drugih razlogov se je v tem času izselilo priblizno 27.000 italjanov, kar je predstavljalo skoraj polovico takratnega prebivalstava. [tevilo prebivalcev je zato v letih med 1945 in 1955 padalo, saj priseljenci iz notranjosti Slovenije niso zapolnili nastale vrzeli.

Obdobje po letu 1955 bi lahko imenovali kot izrazito imigracijsko obdobje. Takrat je Koper namreč dozivljal svoj industrijski razcvet in potreboval je delovno silo. Le-ta je prihajala iz ostalih federativnih drzav bivše Jugoslavije, kar se je odrazalo tudi v spremembi nacinalne sestave.

V tem času so priseljenci še vedno prihajali tudi iz ostalih delov Slovenije, saj ima to območje zelo ugodne klimatske pogoje za zivljenje. V večjih ali manjših tokovih so predvsem priseljenci pripomogli k večji poselitvi. Hkrati velja omeniti, da je tudi naravni prirastek v Koprskem Primorju vedno bil nad slovenskim povprečjem, čeprav so zal tudi tu leta 1995 prvič zabelezili negativni naravni prirastek. Tabela na levo prikazuje naravni in selitveni prirastek v zadnjih štiridesetih letih. Prvi je podvrzen neprestanemu padnaju, medtem ko pri selitvenemu izstopa predvsem leto 1964, z 21,27 % .

Druga vrsta migracij je urbanizacija. Ta je bila v obmorskih mestih zelo izrazita v dobi industrializacije po letu '55. Takrat je veliko kmetov začelo opuščati obdelovalne površine na podezelju (deagrarizacija) in si iskati zaposlitev v mestu. To velja predvsem za koprsko občino, v kateri je v mestu Koper leta 1948 zivelo 6.639 ljudi, kar je predstavljalo 21,6%. ^e pogledamo situacijo leta 1961 je ta odstotek 37,5%, leta 1971 pa ze 54%. Pri tem delezu se je tudi vstavilo, saj je ob popisu leta 1991 v mestu Koper zivelo 54,4% prebivalcev.

Danes, ko razdalje več niso problem, se vedno več ljudi odloča za prebivališče v kakšnem spalnem naselju (Ankaran, Lucija, Prade,...). Med slednjimi predstavlja ravno kraj Lucija območje za največjim indeksom pritoka prebivalstva. Leta 1961 je namreč tam zivelo 1004 prebivalcev, le 30 let kasneje pa 5426, kar predstavlja porast za 540% (med največjimi v Sloveniji v tem času). N

agel razvoj industrije v II. polovici 19. stoletja je okrepil selitve proti morju. S tem se je spreminjalo število prebivalcev in narodostna sestava v treh obalnih občinah. Leta 1961 je bilo v Koprskem Primorju 83,4% Slovencev, ze 10 let kasneje pa za slabih 6 odstotkov manj. Leta 1991 se je na Obali za Slovence opredelilo 70,7% prebivalstva, kar je daleč pod slovenskim povprečjem (87,5%). Vzrok, da delez Slovencev na obalnem območju konstantno pada so tudi nemiri na Balkanu, od koder prihajajo valovi beguncev (BiH, Kosovo, Albanija,...). Marsikdo se sprašuje po usodi tega območja, na katerem je ze vsak enajsti prebivalec po narodnosti Hrvat. Po mnozičnosti jim sledijo Srbi (3,9%), ki imajo največji delez v Kopru (okoli 7%). Priblizno 2800 pripadnikov italjanske manjšine predstavlja 3,6% prebivalstva na Obali. Za razliko pa se njihov delez neprestano zmanjšuje. Po mnozičnem povojnem izseljevanju, je leta 1957 bilo v občini Piran še 15,6%, v Izoli 8,2% in v Kopru 7,7% Italjanov

Industrializacija je imela posledice tudi v dejavnostni strukturi prebivalstva. Ljudje so mnozično opuščali kmetijstvo kot osnovni vir dohodnka in se naseljevali v mesta, kjer so delali v industriji. Kmetijstvo jim je ostalo še kot dodaten vir zasluzka. Med obalnimi občinami ima danes Koper največji delez kmečkega prebivalstva 3,8%, sledi Piran z 2,9% in Izola z 1,5% (1991).