Buda je menda nekoč rekel, da ga vprašanje o človeških težavah sploh ne zanima, ker je to teorija. Toda kaj nas potem zares zanima? Kaj je bistveno?

Na Balkanu imamo dovolj razlogov, da si resno postavimo to vprašanje. Če res menimo, da imamo premalo časa za pravi odgovor, bi nam moralo biti jasno vsaj, da se moramo ukvarjati, z bistvenim.

V obliki krate zgodbice, je stvar videti takole: Na morskem bregu sedi Senad, ki skuša z golimi rokami odpreti zaflaširano steklenico Ribica. Mimo pride Riko, ga potreplja po rami in reče: " Hej! Stari! Ti bom jaz povedal kako lažje odpreti steklenico". Toda Senad je tako zatopljen v steklenico, da ga sploh ne sliši. Ne da bi odvrnil pogled, odgovori: "Ne utegnem. Zdaj moram odpreti steklenico."

Zgodbica sicer zveni obrabljeno preprosto, a je vsakdanja resničnost. Koliko ljudi počne tako? Sem siguren, da se tudi vi zatopite v kakšen problem tako, da spregledate bistvo, torej lažjo in krajšo rešitev.

Torej, kaj je najbolj pomembno? Poiskati je treba odgovor na temeljno vprašanje - kako se najhitreje in z najmanj truda rešiti težave. Seveda je to v nasprotju z našo krščansko vzgojo. Rečeno nam je bilo, da si moramo služiti kruh v potu svojega obraza, saj le tako bo le ta zasluzen. Torej si moramo odpreti steklenico sami, da bo vino prisluženo in slastnejše. Samo zakaj bi se matirali? V vsakem primeru bomo vino spili in nase težave bodo počasi izginile. Pozabite na vino, ki je v steklenici. osredotočite se na bistvo problema. Kako spraviti zamašek s poti? Vsi boste poskušali spravit zamašek s steklenice, vendar hitrejša in lažja pot je obratna - vzemite z žepa ključ in potisnite zamašek v steklenico - vaša težava je rešena.

Vas Riko

.