Avtor: Aleš Kocijan

Oskrba s hrano

Izboljšano stanje v obdobju desetih let opazimo pri oskrbi s prehrano. Zasebna ponudba je sovpadla s predstavo Slovencev o zasebnem podjetništvu. Največja rast je v odeželskih naseljih – delež prebivalcev, ki imajo vse ali večino (od sedmih ) možnih storitev oskrbe s prehrano je porastel.

Očitno je, da v zadnjih letih koncept vlade o javni blaginji in alokaciji tržno zanimivih storitev v povsem različnih trendih. Povečujejo se razlike med tem, kdo (država ali zasebni sektor) in v kateri dejavnosti se v prostoru alocirajo sredstva. V največjih mestih se državna oskrba ohranja vsaj na ravni izpred desetih let, drugod bistveno bolj upada. Tržna alokacija storitev je usmerjena tja, kjer bo pritegnila dovolj kupne moči.

Tako so se tudi na podeželju zapolnile nekatere vrzeli, vendar ta ne spodbuja nove proizvodnje in bistveno ne povečuje možnosti zaposlovanja ampak gre za samozaposlovanje v trgovini.

Krčenje in racionalizacija podpore države se kažeta tudi in predvsem glede na selekcijo okolja, kjer se takšni premiki poznajo mnogo bolj kot v večjih mestih.

Storitve izobraževanja, otroškega
varstva in zdravstva

Zelo pomembni za kakovost bivanja sta bližina osnovne šole ter varstvene ustanove, to velja predvsem za mlajše, saj je šola tudi središče drugih kulturnih ali dodatnih izobraževalnih dejavnosti. V zadnjih desetih letih je prav na tem področju opazna stagnacija oziroma celo poslabšanje stanja. Za Ljubljano in Maribor to ne pomeni posebnega problema, saj je mreža ustanov dostopna 90 % prebivalcem. Medtem ko je na podeželju bistveno drugače. Izredno visok je delež tistih, ki storitev nimajo v bližini.

Prav tak proces stagnacije kažejo tudi zdravstvene storitve. Majhno izboljšanje je v večjih mestih ter občinskih središčih ter precejšnje poslabšanje na podeželju. To velja predvsem za starejše prebivalstvo, ki nima prevoza in tako nimajo možnosti priti do velikih občinskih središč.

Kultura in komunikacije

Eno izmed področij, ki jih vsaj deloma podpira država in kjer se je stanje v desetih letih izboljšalo je kultura. Tudi na tem področju se je v največji meri izboljšalo v večjih mestih (Ljubljana, Maribor). Tudi na podeželju se je v tej smeri premaknilo na boljše.

Tudi na področju komunikacij se je stanje izboljšalo v večjih mestih, kjer ima prebivalstvo vse možne storitve v bližini bivanja. V občinskih središčih je delež dobro oskrbljenih v zadnjem desetletju ostal enak, medtem ko se na podeželju zaznava precejšnjo poslabšanje. To nemoremo trditi za telefonijo, ki se je v veliki meri razširila tudi na podeželje.