Zbral: Aleš Kocjan, 1999

     Socialno varstvene dajatve so namenjene osebam, ki nimajo nobenih ali nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Sredstva za financiranje dajatev zagotavlja država iz proračuna. V proračunu jih uvrščamo med socialne transferje. Socialno varstvena dajatev je po vrstnem redu “zadnja” dajatev, ki se lahko dodeli posamezniku po tem, ko je izčrpal vse druge možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje z delom, iz pokojnin, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dodatkov po posebnih predpisih, iz obveznega preživljanja, iz premoženja ali iz drugih virov.

19. člen

S socialno varstvenimi dajatvami (v nadaljnjem besedilu: dajatve) se upravičencu zagotavljajo sredstva za preživetje.

20. člen

Dajatvi po tem zakonu sta:

• denarna pomoč kot edini vir preživljanja,
• denarni dodatek.

Denarna pomoč kot edini vir preživljanja

21. člen

Do denarne pomoči, kot edinega vira preživljanja, so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter živijo doma.

22. člen

Trajno nezmožnost za delo dokazuje oseba, ki je mlajša od 60 let, z izvedenskim mnenjem pristojne komisije v skladu s posebnim zakonom.

23. člen

Pri ugotavljanju premoženja se ne vštevajo najpotrebnejši prostori, ki jih upravičenec uporablja za bivanje. Za najpotrebnejše prostore se štejejo po tem zakonu tisti prostori, ki pomenijo zaključeno stanovanjsko enoto s sanitarijami in kuhinjo, pri cemer stanovanjska površina na družinskega člana ne sme presegati 16 m.

24. člen

Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 60% zajamčene plače in se izplačuje, dokler trajajo okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev.

Poleg dajatve iz prejšnjega odstavka, pripada upravičencu enkrat letno denarna pomoč kot edini vir preživljanja, v funkcionalni obliki.

Upravičencu do dajatve iz prvega odstavka tega člena, ki je trajno nezmožen za delo in mu je za osnovne življenske potrebe nujna pomoč drugega, pa ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se zaradi dodatnih stroškov dajatev iz prvega odstavka tega člena poveča za 30% denarne pomoči kot edinega vira preživljanja.

Če je upravičenec do dajatve po prvem odstavku tega člena dolžan plačevati najemnino za stanovanje, se mu denarna pomoč kot edini vir preživljanja poveča največ za visino najemnine, ki bi jo plačeval v socialnem oziroma neprofitnem stanovanju

Denarni dodatek

25. člen

Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje po merilih iz 26. člena tega zakona, iz razlogov, na katere ne more vplivati.

26. člen

Posameznik je upravičen do denarnega dodatka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša:

1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčene;
2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% zajamčene plače;
3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zajamčene plače;
4. za odrasle osebe 52% zajamčene plače.

Za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem se po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, st. 18/91) odstotki iz prejšnjega odstavka računajo od vsakokratne povprečne plače v državi.

27. člen

V dohodek po tem zakonu se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki posameznika in njegovih družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen:

• dodatka za pomoč in postrežbo;
• prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
• otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom;
• štipendije;
• dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.

28. člen

V dohodek iz prejšnjega člena se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je posameznik in njegov družinski žlan pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka.

Dediščine in darila ter drugi enkratni prejemki (odškodnine, odpravnine, nagrade, ipd.) se v letu, ko so izplačani, štejejo v dohodek tako, da se za vsak prijemek upošteva sorazmerni delež.

Pri ugotavljanju dohodka po tem zakonu se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.

Dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje v dohodek iz prejšnjega člena v skladu z metodologijo, ki jo predpise minister, pristojen za socialno varstvo.

29. člen

Pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev.

30. člen

Za družinske člane po tem zakonu se štejejo:

• zakonec oziroma oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravico do denarnega dodatka, najmanj eno leto v življenski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
• otroci osebe, ki uveljavlja pravico do denarnega dodatka, dokler jih je ta dolžna preživljati;
• pastorki, kadar ti preživljajo očima ali mačeho, ter očim ali mačeha, kadar preživlja pastorke;
• vnuki in nečaki osebe, ki uveljavlja pravico do denarnega dodatka, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake, ki so brez staršev.

31. člen

Višina denarnega dodatka se določi kot razlika med dohodki na družinskega člana, ugotovljenimi na način iz 27. člena tega zakona in ženskam, določenim po merilih za denarni dodatek iz 26. člena tega zakona.

Upravičencu, ki je trajno nezmožen za delo in mu je za osnovne življenske potrebe nujna drugega, pa ne prejema dohodka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se zaradi dodatnih stroškov, denarni dodatek poveča za 30 % drnarne pomoči kot edinega vira preživljanja, dolžan plačevati.

Upravičencu do dajatve iz 26. člena tega zakona, ki poveča za višino najemnine za stanovanje, se denarni dodatek poveča za višino najemnine, ki bi jo plačeval v specialnem oziroma neprofitnem stanovanju, vendar skupna višina denarne dajatve ne sme presegati višine zajamčene plače, zmanjšane za davke in prispevke.

32. člen

Center za socialno delo lahko upravičencu dodeli denarni dodatek v nižjem znesku kot, bi mu pripadal po tem zakonu, ali mu ga ne dodeli, če:

• ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičena in družinskih članov, ker je premoženje upravičenca in družinskih članov taksno, da bi mu lahko dajalo dohodke, oziroma bi mu lahko zagotavljala preživetje;
• ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, pa pridobivajo dohodke iz 27. člena tega zakona skupaj z upravičencem.

33. člen

Center za socialno delo lahko upravičencem dodati denarni dodatek za premestitev trenutne materialne ogroženosti, mimo pogojev, določenih v prvem odstavku 26. člena tega zakona.

Višina denarnega dodatka iz prejšnjega odstavka se določi glede na materialne potreme upravičenca, vendar ne more preseči zneska denarne pomoči kot edinega vira preživljanja.

34. člen

Center za socialno delo lahko veže odločitev v dodelitvi denarnega dodatka na sklenitev pogodbe z upravičencem o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v zdravljenje, v javna dela itd.)

35. člen

Denarni dodatek se dodeli za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev. Denarni dodatek se ponovno dodeli, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka niso spremenile.

36. člen

Državljanu Republike Slovenije, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji in tujcu, ki nima dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji, lahko center za socialno delo mimo določb v 34. in 33. členu tega zakona dodeli enkratno pomoč za vrnitev v kraj stalnega bivanja, vendar največ 20 % denarne pomoči kot edinega vira preživljanja.

Denarna pomoč iz prejšnjega odstavka se praviloma izplača v funkcionalni obliki.

Izplačevanje dajatev

37. člen

Dajatve se izplačuje upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. V izjemnih primerih, ko upravičenec ni sposoben upravljati s sredstvi, se lahko dajatev izplača osebi ali zavodu, ki skrbi za upravičenca.

Dajatve gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko okoliščine zahtevajo takojšnjo izplačilo.

Dajatve se izplačujejo praviloma v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko izplačujejo v naravi (boni, naročilnice, plačila računov ipd.)

38. člen

Denarni dodatek se izplačuje upravičencu za vso družino kot en denarni dodatek.

Starša se morata sporazumeti, komu od njiju se bo izplačeval denarni dodatek za mladoletnega otroka. V primeru spora o tem določi center za socialno delo v posebnem postopku.

39. člen

Denarni dodatek, izračunan na način iz 31. člena tega zakona, ki znaša manj kot 6 % zajamčene plače, se upravičencu izplača v enkratnem znesku vsake tri mesece in sicer tako, da se izplača prvi mesec za tri mesece vnaprej.

Dolžnosti upravičenca do dajatve

40. člen

Upravičenec je dolžan sporočiti vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine dajatve, v 15 dneh pristojnemu centru za socialno delo.

Upravičenec, ki je pridobil pravico po tem zakonu z lažnim prikazovanjem podatkov oziroma ni sporočil sprememb stanja, je dolžan vrniti dodeljena sredstva z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neopravičeno pridobil dajatev.

41. člen

Kadar poseben zakon dopušča uveljavljanje vračila izplačanih dajatev v sodnem postopku, je zavezanec za vračilo dolžan vrniti realne vrednosti izplačanih dajatev se upošteva indeks rasti cen na drobno.