Istrska Vinska Cesta

Istrska Vinska Cesta

ISTRSKA VINSKA CESTA - Po Deželi refoška

Istrska vinska cesta Koprski vinorodni okoliš, slovenska Istra, Šavrinski hribi, to so različna imena za območje, ki leži v neposredno zaledje slovenske obale in je že zaradi tega privlačno in zanimivo tako za turiste kot obiskovalce. Istočasno pa predstavlja tudi edino pravo mediteransko pokrajino v Sloveniji, s svojstveno klimo, rastlinjem in kulturno krajino, ki je prijetna in zanimiva za oglede čez vse leto. Tu najbolje uspevajo vina, ki so danes tudi trend v svetu - bogata, polna in seveda rdeča vina. Z razliko od nekaterih drugih okolišev so tu glavne sorte še vedno stare, tipične, lahko bi rekli skoraj avtohtone sorte , Malvazija, Refošk in Rumeni muškat. Mediteranska prehrana, ki sloni na skromnih a pestrih in raznolikih jedeh, velja za zdravo prehrano. V času, ko zdravje postaja vedno večja vrednota, je to pomembna prednost. Tu uspeva izvrstno oljčno olje, ki sodi med najboljša tovrstna olja, je zelo iskano in čislano v zdravi prehrani, tu dozorevajo zgodnje sadje in zelenjava, češnje, fige in mandlji. Primerjava z veliko bolj znamenito francosko Provanso ali italijansko Toskano se zato ponuja kar sama po sebi.

Prav tako posebno - mediteranska je krajina s svojimi naravnimi zanimivostmi, s pestro razgibanim profilom, ki se dvigne do 400 metrov visoko nad morjem in spušča v doline rek in njihovih hudourniških pritokov.

Kulturno dediščino in ljudsko izročilo tega dela Istre je oblikovalo srečevanje in dveh velikih evropskih kultur, slovanske in romanske. Srednjeveški gospodarji so vtisnili trem obalnim mestom svojstven pečat beneškega razkošja in bogastva. Vasi na podeželju, v zaledju pa so njihov kontrast: hiše so revne in skromne, vendar marsikaterem kraju povezane v zanimive ulične nize. V lepih, kamnitih zidovih varujejo skrivnosti ne tako davne preteklosti in ljudi, ki so v njih bivali in se borili za preživetje na tej sušni in skromni zemlji. Ruševine gradov oziroma utrjenih vojaških postojank po kraškem robu in v notranjosti pa pričajo, da je bilo to ozemlje v svojem času strateško pomembno in ga je bilo treba tudi na ta način varovati in braniti.

V vinsko cesto so vključene kmetije, gostinski lokali, oljarne, domači in umetni obrtniki, vinoteke in nosilci drugih dejavnosti, ki dopolnjujejo vinsko - turistično ponudbo, značilno in tipično za to območje Zaradi razsežnosti okoliša ni bilo mogoče izpeljati neke idealne, zaokrožene vinske ceste, pač pa je razdeljena na odcepe in krake, ki vodijo obiskovalce do posameznih zanimivih krajev. Odsek Socerb - Hrastovlje, vključuje tudi Osp in Črni Kal. Odsek Kubed - Gradin, pripelje tudi v Hrvoje in Pregaro. Odsek Škofije - Debeli rtič zajema celotno področje Miljskih hribov. Odsek Dekani -Marezige -Vanganel vključuje tudi Sveti Anton, Lopar in Truške, ter pripelje do Kopra. Krožno bo speljan odsek Šmarje - Dragonja, ki je preko Pomjana povezan tudi z Marezigami, vključuje pa še Koštabono in Krkavče ter Padno, Novo Vas in S. Peter in Sečovlje. Ta del je povezan tudi z drugim krožnim odcepom Korte- Izola - Gažon. To odseki bodo v letošnjem letu označeni z ustreznimi usmerjevalnimi tablami in predstavljajo nekakšno ogrodje Istrske vinske ceste ali bolje neko pomoč izletnikom, ki želijo to cesto prevoziti. Številne vinogradniške in turistične kmetije niso neposredno ob teh cestah, zato jih bo potrebno dodatno označiti. Vsi pa so z naslovom, telefonskimi številkami in ponudbo navedeni na prospektu Istrske vinske ceste, ki je izšel že junija lani, tako, da jih morebitni obiskovalci ali kupci ležje najdejo. Vse to je le majhen, začetniški korak. Če naj bi Istrska vinska cesta živela in delovala kot nosilec razvoja turistične ponudbe na v naših zanimivih vinorodnih krajih bo potrebno vložiti še veliko dela tako na izboljševanju kakovosti kot na organiziranju in trženju te ponudbe.

Zdenko Ferletič, član projektnega sveta Istrske vinske ceste